“Vlaganje v dediščino je investicija v prihodnost.”

V petek so imeli učenci Osnovne šole Belokranjskega odreda Semič dan dejavnosti. Vsak razred je obiskal več različnih delavnic, ki so temeljile na kulturni in naravni dediščini Semiča ter okoliških krajev. Ob 11. uri se je v Kulturnem centru Semič začela slovesnost ob odprtju 30. dnevov evropske kulturne dediščine. Prireditev, v kateri so učenci v stari leseni skrinji odkrivali bisere kulturne dediščine Semiča, je pripravila učiteljica Nataša Medvešek. Ostali učenci so jo zaradi trenutne situacije spremljali preko videoprojekcije v učilnicah.

Delavnice so bile raznolike – od belokranjske kulturne dediščine do rokodelstva in arheologije.

1. BELOKRANJSKE IGRE

Učiteljice so učencem prvih razredov predstavile stare belokranjske igre: mlin, kamenčkanje in šola. Potem so učenci to poskusili tudi v praksi.

2. BELOKRANJSKA POGAČA

Učenci so na tej delavnici spremljali pripravo testa in peko belokranjske pogače. Na koncu so jo lahko tudi poskusili.

3. ROKODELSKA DELAVNICA IN RAZSTAVA

Učenci so si ogledali potek izdelave košar. Tudi sami so kasneje lahko izdelali preprosto košarico.

4. LIČKANJE

Ličkanje koruze je star ljudski običaj, ki je v zimskih dneh popestril vaško dogajanje. Učenci so si imeli možnost to tudi ogledati in iz mokrega ličkanja izdelati razne okraske.

5. POLSTENJE

Na tej delavnici so učenci izdelovali milo, oblečeno v volno. To so naredili s pomočjo tekočega mila in mehurčkaste folije, s katero so drgnili volno, da se je pravilno oblikovala. Tako oblečeno milo je pripravljeno za piling.

6. SKRIVNOSTI SEMIŠKIH HIŠ

Učenci so se odpravili na kratek sprehod po semiških hišah in spoznavali zgodovino kraja. Spremljala sta jih pujsa Kapo in Bundo, ki so ju otroci lovili in na koncu prišli do vrta dr. Derganca. Tam so pojedli jabolko in zaključili ogled.

7. BELOKRANJSKE PISANICE IN PESMI

Učenci 4. razredov so na papir narisali skico, kako naj bi izgledala njihova pisanica. Na že izpihana jajca so s pomočjo voska, ki so ga segreli nad svečko, narisali svoj motiv. Jajca so obarvali v rdeči barvi. Ob izdelovanju tradicionalnih pisanic so učenci spoznavali še stare belokranjske pesmi in jih peli.

8. BELOKRANJSKA NOŠA

Delavnica je temeljila na spoznavanju moške, ženske in otroške belokranjske noše. Nato so učenci na izrezan pomanjšan model belokranjske noše izvezli tradicionalne vzorce.

9. NEZNANA BELOKRANJKA

Andrej Črnič iz Knjižnice Črnomelj je predstavil knjigo, ki opisuježivljenje in delo Katke Zupančič, ameriške Belokranjke. Ob predstaviti različnih virov, iz katerih je črpal snov za svojo knjigo, so učenci izpolnjevali učne liste. Pravilno izpolnjeni jim lahko v žrebanju prinesejo nagrado.

10. ČRNI MOČERIL

Sedmemu razredu je bilo na Jelševniku predstavljeno varovanje naravne dediščine, belokranjskega endemita, črnega močerila. Poučili so se o pomenu ohranjanja neokrnjene narave za zaščito različnih rastlinskih in živalskih vrst.

11. VRT DR. DERGANCA

Pod vodstvom g. Janija Gačnika so učenci spoznavali sadne vrste, se sprehodili skozi vinograd, sadovnjak in zeliščni vrt. Ugotavljali so, kdaj je sadje primerno za obiranje in kako ga obiramo.

12. TravelAR SLOVENIA

S pomočjo virtualne resničnosti, ki je vpeta v 3D očala, so učenci spoznavali zgodovinski razvoj Črnomlja kar sredi Semiča.

13. KONGERIJA

Najprej so se učenci v muzejski hiši Semič poučili o izvoru školjke kongerije.Na način, kot so znali plesti na statvah pred 5000 leti, so si spletli zapestnico ali obesekza ključe in vmes vstavili modelčke kongerije, živega fosila in edine podzemne školjke na svetu.

14. ARHEOLOŠKI PESKOVNIK

Ta delavnica je učencem približala arheologijo v teoriji in praksi. V teoretičnem delu so spoznali poklic arheologa, njegove naloge, pomen arheologije. V praktičnem delu pa so raziskovali in s pomočjo žličkanja iz arheoloških peskovnikov izkopavali majhne predmete. Na koncu so najdbe izmerili in jih popisali na učnem listu. V sosednji sobi so si ogledali tudi, kako narediti skico preprostega predmeta.

15. FOTOGRAFSKO POTEPANJE

9.a razred se je pod mentorstvom Mihe Henigsmana potepal po Semiški gori. Cilj delavnice je bil fotografirati stare zidanice, ki pričajo o življenju Kočevarjev. Fotografije so nato še računalniško obdelali in tako razvijali digitalne kompetence.

Po vseh izvedenih dejavnostih ugotavljamo, da so se učenci tekom različnih dejavnosti zabavali, učili in spoznavali kulturno dediščino naše okolice.

Pridružujemo se mnenju generalnega direktorja zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, koordinatorja DEKD, g. Jerneja Hudolina:“Vlaganje v dediščino je investicija v prihodnost.”

Zapisali: Rebeka Adamič, Veronika Vlahovič, 9.a