Vse bolj ranljiva reka Kolpa kliče po zaščiti

Reka Kolpa s svojimi pritoki je eden najbolje ohranjenih vodotokov donavskega porečja, vendar smo v zadnjih desetletjih priča številnim negativnim trendom. Raziskave kažejo na znaten upad staleža rib, jezovi na reki so v slabem stanju, zaradi česar je nivo vode nizek. Poleg tega temperatura vode narašča, s tem ima reka manj kisika, posledično so zmanjšane njene čistilne sposobnosti. Dodatno težavo predstavlja masovni turizem v poletnih mesecih ter neurejen plovbni režim. Najdaljša slovenska riviera se torej sooča z vrsto izzivi, ki so jih naslovili tudi na okrogli mizi, ki jo je v Črnomlju pripravilo društvo Proteus, gibanje za naravo in okolje.

Da Kolpa ni le turistična reka je izpostavila Barbara Kink iz novomeške enote Zavoda RS za varstvo narave. Po njenih besedah Kolpa v slovenskem merilu še vedno velja za najbolj naravno ohranjeno reko, vendar pa v zadnjih letih opažajo trend poslabševanja njenega stanja. Opozorila je na številne pereče težave, ki grozijo, da se bo v prihodnjih letih stanje še poslabševalo. Gre za problem pozidave z urbanizacijo, neurejeno gospodarsko javno infrastrukturo, prometno obremenjenost, necelovito urejanje vodotokov, intenzivno kmetovanje, pretirano rabo zaradi rekreacije in turizma, izkoriščanje hidroenergetskega potenciala, še posebej pereči pa so vplivi podnebnih sprememb, slabšanje kvalitete vode, njeno pregrevanje ter upadanje količinskega stanja. "Če ne bomo stopili skupaj pri reševanju problemov, Kolpa niti turistična reka ne bo več," je opozorila.

"Kolpa vrvi od kopalcev, namesto od rib"

Raziskava iz obdobja 1996-1997 je pokazala velik upad staleža rib, ki je pri salmonidih upadel za osemkrat, pri drugih vrstah pa za petkrat. Stanje ribjega staleža v reki Kolpi je predstavil Danilo Puklavec iz Zavoda za ribištvo Slovenije. Zime brez snega imajo za posledico nizke pretoke reke že v spomladanskih mesecih, poleti pa ti pretoki postanejo ekstremno nizki, kar ima negativen vpliv na ribjo populacijo. Poleg tega ni urejenih funkcionalnih ribjih prehodov. Uplen potočne postrvi in lipana se je tako v zadnjih desetih letih drastično zmanjšal.

Možnosti učinkovitih prehodov za ribe na pragovih reke Kolpe, ki so zasnovani tako, da ji ribe najdejo in preplavajo brez nepotrebnega stresa, je predstavil Dušan Ciuha, strokovnjak za prehode za vodne organizme.

Na katastrofalno stanje jezov, ki so neprehodni za ribe, je opozoril Bojan Levai iz Ribiške družine Črnomelj. Problematičen se mu zdi tudi razmah turizma, zaradi česar se veča obremenitev s komunalnimi odplakami, medtem ko se samočistilna sposobnost reke zmanjšuje. Kolpa tako po besedah Levaija "vrvi od kopalcev, namesto od rib". Ribiči izpostavljajo še nujnost vpeljave enotnega ribolovnega režima na mejnih rekah s Hrvaško, s poudarkom na zaščiti ogroženih ribjih vrst, kar pa se lahko dolgoročno reši zgolj s pripravo ustreznih meddržavnih dokumentov.

"Reko bomo zabetonirali"

Problematični pa niso zgolj obstoječi, temveč tudi obnovljeni jezovi, če njihova obnova ni ustrezna. V 90-ih letih je bilo namreč obnovljenih šest jezov, ki pa nimajo ustreznih ribjih stez ter ovirajo selitev rib in drobnih vodnih živalic, ki so hrana ribam. To je še posebej pomembno, ker so na območju Krajinskega parka Kolpa glavna drstišča rib prav nad in pod jezovi. Da so bili v zadnjih letih nekateri jezovi na Kolpi kljub svarilom naravovarstvenikov sanirani z betonom, zaradi česar so postali nepretočni, je dejala Mira Ivanovič, do upokojitve zaposlena na novomeškem Zavodu za varstvo narave. Kot je dejala, so bili takratni pozivi k sonaravni gradnji jezov zavrnjeni z argumentom, da bi bila takšna sanacija predraga, jezovi pa neobstojni. "V 30 letih se ni nič spremenilo. Reko bomo zabetonirali," je opozorila.

Direktor Krajinskega parka Kolpa Boris Grabrijan je dejal, da je biotska pestrost reke še vedno izjemna, kar kažejo tudi njihova vzorčenja. Se pa po njegovem situacija v zgornjem toku razlikuje od razmer dolvodno. Dodaten problem predstavlja neregulirano čolnarjenje v času drstenja, saj na reki nikoli ni bil vzpostavljen plovbni režim, ki bi upošteval drstišča in čas drstenja. Pri vzpostavljanju plovbnega režima je potreben meddržavni sporazum, poleg tega pa se je potrebno zavedati, tako Grabrijan, da vzpostavitev tovrstnega režima prinaša zgolj nove omejitve, zato se je potrebno vprašati ali smo sploh pripravljeni sprejeti takšen odlok.

Nina Jankovič iz Razvojnega centra Novo mesto je zlasti poudarila pomen povezovanja vseh deležnikov pri učinkovitem upravljanju z mejno reko. Za tesno sodelovanje belokranjskih občin s sosednjimi hrvaškimi obmejnimi občinami se je zavzela tudi metliška podžupanja Anica Kopinič in napovedala, da se bo občina Metlika letos lotila izgradnje prepotrebne čistilne naprave na Primostku.

Kolpa nam kaže ogledalo

O številnih trajnostnih izzivih upravljanja in rabe belokranjske lepotice je spregovoril ekolog dr. Dušan Plut. Opozoril je na drastično znižanje poletnih pretokov reke, ki so vsaj za tretjino manjši, kot so bili pred 30 leti. Jezovi žal tega ne bodo spremenili, pravi Plut, saj ti zgolj zadržujejo vodo v določenem obdobju. Še bolj zaskrbljujoč je podatek, da se je temperatura Kolpe v zadnjih 30 letih v poletnih mesecih dvignila za 2 do 3 stopinje, kar pomeni, da so se tudi biološki pogoji v reki zelo spremenili. Plut ob tem opozarja tudi na izjemno ranljivost kraškega porečja Zgornje Kolpe, saj se podzemna kraška voda lahko pretaka v porečji Kolpe in Krke. Izpostavil je tudi kakovost belokranjske Kolpe, ki je sicer še vedno dobra, a so trendi negativni, resno opozorilo pa je bila tudi fekalna onesnaženost kopalne vode na kopališču Primostek. Plut še pravi, da nam Kolpa postavlja neke vrste ogledalo in kaže, da neomejena rast preprosto ni vzdržna.

Razpravljavci so si bili na koncu enotni, da je rešitev dolgoročne ohranitve reke Kolpe in njenega trajnostnega upravljanja v skupnem in usklajenem delovanju vseh deležnikov. Reševanje številnih naštetih problemov otežuje dejstvo, da je Kolpa mejna reka, zato morajo biti vsi ukrepi dvostranski in usklajeni tako s strani Slovenije kot Hrvaške. Po besedah črnomaljskega župana Andreja Kavška je meddržavni sporazum med državama, ki bo omogočal vse potrebne posege v porečju Kolpe v zaključni fazi, zato želijo v čim krajšem času pripraviti strokovne podlage potrebnih projektov za obnovo jezov.

Kot sta na okrogli mizi dejala predstavnika sosednjih hrvaških občin Vrbovsko in Bosiljevo, je trenutna situacija na Kolpi precej kaotična, saj lokalne skupnosti nimajo pristojnosti za neposredno ukrepanje. Pri obnovi jezov je zato ključnega pomena, da občine z obeh strani meje nastopajo enotno, pri pripravi projektov pa se upošteva tudi mnenje ljudi, ki že desetletja sobivajo z reko.