Dorki: Balkan trip

Ekipa Ruzancof, Ruzanke i ene Gorenke (to so Alpski Podgurci, da ne bote iskali predolgo po zemljevidih) smo se odpravli malo po Balkanu. Una najlepša leta, ko si študent pa maš cejta kuk češ, če ki delaš maš iše gnar, a kaj je glavno poun si idej i maš prosto pot.

Prva postojanka nam je bla v mestu Visoko, tam smo si ogledali bosanske piramide. Zdej našu se bo ziher kak, če ne najbrš fsi, ki bote argumentirali, da to sploh niso prave piramide. Nam je blo rečeno, da so prave i še pogledli smo si tunele zravn, ki so bli pouni nekih zdravilnih kamnof. Smo nam je blo to malo smešno, pa smo eni morali vn prejt. Po zajtrku smo pot nadeljevali do Sarajeva i kosila, se pravi druge porcije čevapof.

F Saraju smo si v dveh danih pogledli par muzejof, glavno ulico, razgledno točko i malo popili ob večerih. I malo popili ob večerih. Zvečer smo šli pa na kako pijačo. Pot pod noge, i že smo bli f Tjentištu, da smo si pogledli en ful lep i velik spomenik, a spali smo zvečer f Foči. Morte znat, da smo mi preprosti ljudi i da smo iskali čim bolj zabačeno selo. Nam je blo jako lepo.

Četrti dan je biu ofarban v rafting po reki Tari. Njen kanjon je baje največji v Evropi a barva reke se dostkrat primerja s Sočo. Po spanju f Plužinah smo se odpelali f Podgorico na kosilo. Morem vam rečt, da tak nervoznih ljudi na cesti še nism doživu. Po ogledu Njegošovega mavzoleja smo skočili še malo do Budve. Edino kaj je res o Budvi, je da majo jako nabite cene, tak da smo mogli pit pivo za 3 evre i pu. Če smo bli že tam, smo mogli pogledat i Kotor i malo se povozit z gliserih v njihovem zalivu. Al malo smo fulali mesec, pa so ble določene točke nedostopne zard velkih valovof izven zaliva, ali fseglih smo se meli fajn.

Naš trip se je zaključu s spanjem v Mostaru. Iz mosta sicer ni noben skoču ali fseglih se je blo lepo slikat tu i tam. Okuli mostara maš marsikej tudi za vidit, tak da smo se odpelali do Slapov Kravica, Jablanice i Vrela Bune. Ak še kdu ni probau točene mostarske pive, naj se valej odpelje dol. Nebo vam žau. Zadnja postaja na poti duma so bli še Krkini slapi i kopanje v morju. Duma nas je pričakala prijetna ohladitef, a i Koupa je bla več v svoji strugi. Za konc vam morem pa priznat, da je trip koštau res malo gnara.