Nika Mežnaršič: Kaj me jadi?

F prejšnjem mesci bo več eno leto odkaj je luč sveta zagledal razpis, ki jako sz solznih očih prosi metliške zavode, nevladnike i druga društva, da predlagajo svoje člane v odbor za mlade. Naši občinari so to fino zapakirali pod zavihke na občinski spletni strani, da je blo mladim jako dostopno, a če bi slučajno ker spregledau to objavo, so občinski svetniki rešli situacijo i prosili mladince, nej jih nekdo prjavi na ta vele razspis. Nabralo se jih je sedm. I do tu me nč ne jadi, morda malo, al ni za govorit, to so sitnice.

A kaj me jadi? Jadi me to, ki po objavi i seznanju fseh članof sestanka sz žopanom ni blo. Al bol tak, žopan ga je mel na koledari marca, ko je jako ruknla korona, i je fb-žopan na fejsbuku, tam ki je pouno mladih objavu, da sestanka nebo (ha-ha). Zakej mi je smešno? Zat, ki noben od mladine ni ni znal, da kak sestanek sploh je. Pol je na vuha prletelo, da je blo tak: žopan je omenu, pa je una omenla unemu, pa je un reku morda pa bo, pa je pol uni tretji sporoču dej javi uni četrti, pa je una peti uni namignla i pol se fstavi, ki peta ni htela nč povedat dalje. To je bulje ko igra telefončk, ki smo se jo v osnovni šoli igrali, dok smo v grderobah čakali na učitlne. Na tej točki smo jako prehvalli komunikacijo žopana i fseh občinarov sz mladino.

Pršlo je poletje. Mladina je bla ustanovlena že pu leta i nobenmu se ni niti sanjalo, kaj je funkcija mladinskega odbora. Kladivo je zabilo čavl i poslali smo pozif županu. Placki ljudi so meli za povedat svašta. Ali naposled je vsakemu mladincu f kaslc prletelo pismo sz štemplom od občine. Konc augusta sestank sz najvišjo glavo v Metliki. Ak vas zanima kaj smo se zmenli na sestanku – da ne dolgovezim – baš nč konkretnega. Če povzemem par stavkof, ki so se vrteli f krogu ko ringlšpil na Vigredi:

• dnar ni problem,
• občina bo mlade upoštevala,
• rabimo strategijo,
• i še (meni najbulji stavek): občini ni do certifikata, smo zarad papira, res čemo nekej naredit.

Da vam sploh ne govorim kako zagnanost je mladina doživela. Valej so nad glavo posvetle lampice. F hiši dobričin smo nazdravli sz dva deci finega vina. Rekli smo Metlika bo mladim prjazna občina, mi bomo to zrihtali. Znate kk je to, isto ko te mama zbudi ob šestih vjutro, da ti je dedek mraz pustu 50 evrof i pol skužiš, da je prvi april. Al pa da sanja svinja kukuruz, isti drek. To me jako jadi.

Vglavnm ak si mladina iz Metlike pol se maš tak kak si narediš sam, zat ki občina ti ne bo. Metličani smo se dobili sz Semško mladino, da jih malo pofprašamo kk njim to ratuje, kako je kaj stanje pr njih i tak. Da bi vi vidli kak sprejem je bil to, manjkal je samo še rdeč tepih. Fsak je dobu za pit, malo za prgriznit, ki lačn se ne moreš nč zmenit, sedeli smo na mehkih stolcih itd. Najbulje tu zaklučit, ki me je malo sram. Dobro da smo se dobili f Semči, zakej ak bi se v Metliki, bi lah sam pr kolesarncah debatirali, tak smo pa f kulturnem centru f Semči, ki tam ma njihova mladina svoj sedež. Za njihof posel jim županja jako dobro plačuje. Gospa žopanja jim da vse kaj rabijo al to ne tak ko pr nas. Pr njih je tak kak se zmenijo. A pr nas so usta občinarof polna besed, tak ko i pečenke za Vigred.

Zagnana mladina se je po posvetu s kolegi iz Semča lotla projektof. Naumli smo fsega. Od strategije, ki je jako nujna za prah nabirat na občini, do kolesarjenja po Metliki, da bojo lahk kolesarnce služle namenu. Fse je teklo gladko, ko špricer po grlu, dok ni blo preveč. Občinari so nam zaprli račun i nehali točit špricer. To je to. Zmankalo je dnara za drugo rundo. Čepraf dnar ni bil problem, tak je barm žopan reku konc poletja. Semčanom se to še ni zgodilo. Krokari iz grba so načifkali, da je dnara glih za strategijo. Strategijo rabimo za kljukico pr certifikatu. Tukej je blo i jako važno kaj bo mladina rekla, zat so občinari na koncu odločli, da strategija bo.

I kaj me jadi? Jadi me to, ki mamo v Metliki jako dost pametnih i zagnanih mladih ljudi, ki bi hteli ostat v Metliki, delat za lokalno skupnost i prepoznavnost Metlike. I kaj je problem, zakej pol nč ne delate? Zat ki skus naletiš na gluha vuha, ki jih še v zdravstvenem domi neznajo poštimat. Al pa zmanka dnara za nekej več. Pa ne rabi bit niti nekej več, da zmanka dnara. Dnara je sam za uno kaj občina rabi, ne ljudi - ko da niso glih te ljudi občina. Brez ljudi občine ni, brez občine pa ljudi so. Metličani smo jaki patrioti. Še Antikristi f svoji pesmici pravijo »ljubimo Metliko, ker del je fseh nas«. Če bi občina mela svojo navijaško ekipo bi se glasno drli na občinskem balkoni: mi smo metliški občinari, boli na k*urac če so v Metliki sami stari.