Črnomaljski planinci osvojili Virnikov Grintovec (1654 m)

Pregovor »V tretje gre rado.« očitno za izvedbo planinskega izleta na Virnikov Grintavec ne velja (slabe vremenske razmere, covid – 19). V »četrto» nam je pa le uspelo.

Po prihodu na izhodišče – Zgornje Jezersko (880 m) – smo s pogledom na zasnežene okoliške gore hitro ugotovili, da tam vladajo že povsem zimske razmere. Dvome o razmerah na naši gori je razblinila informacija domačega duhovnika, ki nam je omenil, da se je že kar nekaj planincev odpravilo na naš cilj. Če so oni zmogli, bomo tudi mi! Pot nas je ob travnatih senožetih, domačiji Žmitek in kasneje skozi strnjen gozd vodila do razgledne Žmitkove špice (1124 n. v.). Pristop do omenjenega vršiča so domačini olajšali s postavitvijo lestve in vpetih planinskih vrvi. Daljši počitek smo imeli na sedlu Žingerc (1345 n. v. ). Precej strma pot nas je nato pripeljala na glavni greben, kjer so se odprli lepi razgledi na okoliške vrhove Košute, Kamniško-Savinjskih Alp in ozadju tudi Julijskih Alp. Tej na posameznih mestih za zdrs nevarni poti smo sledili do vrha Virnikovega Grintovca. Po tradicionalnem skupinskem slikanju in žigosanju smo se pazljivo spustili do sedla Žigerc, ki meji na Avstrijo. Nato je sledil lahkoten sprehod mimo Roblekove in Ankove planine do Jezerskega vrha (1216 n. v.), nekdanjega mednarodnega mejnega prehoda z Avstrijo. Po kratkem odmoru smo se po prijetni poti spustili mimo Jenkove in Šenkove turistične kmetije do Planšarskega jezera, ki so ga domačini uredili po 2. svetovni vojni z zajezitvijo potoka Jezernice.

Čudovita gorska pokrajina nas je prepričala, da se kmalu ponovno vrnemo v ta del Slovenije.