Matko: Zdaj ni več vse samo nogomet

Pred dvema letoma in pol se mu je po hudi prometni nesreči, v kateri je bilo več oseb poškodovanih, sam pa je vozil enega od udeleženih avtomobilov, sesul svet. Danes je eden ključnih igralcev Celja. Uresničila se mu je tudi velika želja – oblekel je dres slovenske članske reprezentance. Aljoša Matko je pri triindvajsetih prebrodil najtežje obdobje v svojem življenju in na nogometnih zelenicah znova kaže predstave, ki so ga nekoč že pripeljale visoko.

»Ko sem začel v Celju sem se lovil. Potreboval sem tekme in mirnost, podporo kluba. Ko mi je steklo, potem sem klubu začel vračati izkazano zaupanje. Napadalcu je težko, ko ne čuti samozavesti, ko pa sem zabil prvi gol, se mi je odprlo. Forma s konca lanske sezone me spremlja naprej in sem res vesel. Sem pa ves čas verjel vase. Zaključek je bolj kot kaj drugega stvar psihe, res je precej na samozavesti. Zdaj vem recimo, če poenostavim, da bom že naslednjo zadel, če bom prvo zgrešil,« je v pogovoru za spletni portal Nogomania povedal Aljoša Matko, ki z izbranimi besedami govori o celjskem strategu Albertu Rieri. »Z njim je vse na višji ravni, od priprav na tekme, treningov, idej, vse zna razložiti. Točno je definirano, kaj mora kdo početi in tudi kje. Še posebej pa mi je pri trenerju všeč to, da tako verjame v nas in nas tudi ščiti, trudimo se mu vračati na igrišču,« pravi Črnomaljec, ki je po odličnem zaključku lanske sezone prejel tudi nekaj ponudb iz tujine, a se je na koncu odločil, da bo ostal v knežjem mestu. »Lažje je, če si enkrat prvak, pa še reprezentant, potem lahko razmišljaš za naprej. Rad bi dokazal, da drugi del lanske sezone ni bil slučajnost. Seveda pa se želim znova vrniti v tujino, le kateri nogometaš se ne bi,« ostaja ambiciozen Matko.

Na Švedskem glava ni bila na pravem mestu

Nekdanji nogometaš Brava, Maribora in Olimpije, se je s prvim izletom v tujino, ko je igral za švedski Hammarby, opekel. »Največji problem je bil ta, da v tistem trenutku za to nisem bil najbolje pripravljen. Začel sem sicer dobro, umetna trava mi pa je bila velik problem. Polsezono sem odigral, potem pa so zamenjali trenerja Miloša Milojevića. Nisem prav dobro izgledal, to vem, odšel sem na posojo v Olimpijo. Imel sem probleme, tista nesreča ... Moja glava ni bila na pravem mestu. V Olimpiji je bilo turbulentno, verjetno bi v tistem trenutku potreboval kaj bolj mirnega in ni mi šlo. Zakaj Hammarby? Želel sem oditi iz Maribora, trener Hammarbyja me je želel, to je bila prelomnica in sem šel. Zavedam se, da če bi imel 10 golov, bi igral tudi pri novem trenerju, tako pa nisem in to razumem.«

Obdobje v Olimpiji je bilo najtežje

Najprej se ni želel vrniti v Slovenijo, potem pa se je pojavila ponudba Olimpije in oblekel je dres zmajev, kjer pa se prav tako ni najbolje znašel. Še vedno ga je spremljala prometna nesreča, ki je zaznamovala njegovo življenje in kariero. »Na začetku, po nesreči, je še šlo, je pa to prišlo za mano. Obdobje v Olimpiji mi je bilo najtežje, takrat sem se odločil, da moram ukrepati, če bom želel spet igrati, kakor znam. S tem se je treba naučiti živeti ali pa se pač vračaš ves čas na to. Skušal sem razčistiti sam s sabo. Delal sem s športno psihologinjo. Mislim, da sem nekako šel čez to in se naučil živeti s tem. Stvar se končuje tudi na sodišču. Dobil sem hčerko, zdaj imam družino, vse je drugače, ni več vse samo nogomet,« je Matko povedal za Nogomanio.

Zdaj je povsem osredotočen na Celje, ki se bori za naslov prvaka. Matko upa, da bo nadaljeval dober strelski uvod v sezono in se bo na koncu s soigralci veselil naslova prvaka. Želi pa narediti tudi korak naprej in se znova preizkusiti v tujini. »Vem, kaj ni bilo v redu, ko sem prvič odšel v tujino, zato napake ne želim ponoviti. Z destinacijo pa v tem trenutku ne bi prehiteval,« je še povedal izvrstni napadalec.