Pohod po Borovški naravoslovni poti na Krempo

Ko se narava spomladi prebudi in pokaže v vsej svoji lepoti, ostrmimo. Letos nekoliko zamuja, tako da jo ni težko ujeti. Še posebno pozna je na Kočevskem. Tam še vedno cvetijo jablane, pa trobentice in narcise, kamor smo se podali člani DOB Skupina za samopomoč Bele krajine. Sončno nedeljsko jutro se je po obilnem dežju kar bleščalo.

Pravi dan za pohod! Narava se je odela v spomladansko zeleno. Peš pot nas je sprva vodila po stari kočevarski vlaki, nato pa po travnatem grebenu, na sam vrh Krempe (944 m). Tu najdemo najjužnejšo rastišče narcis v Sloveniji. Jasni pogledi so segali v dolino Kolpe na eni in Kočevsko Reko na drugi strani grebena. Od tu v daljavi zazrem zasnežen vrh Snežnika (1.796 m) na Notranjskem. Vonj po čemažu in bližnjih borovcev se je v soncu ujel na jasi pod vrhom. Prav tu, so kot zvezdice sijale drobne narcise v belem. Pod mogočno bukvo smo imeli vadbo joge. Mojca, sicer inštruktorica joge, nas je skozi asane še bolj povezala z naravo. Naša hoja v dolino je bila tako lahkotna, počutje pa igrivo in veselo. Na poti domov smo se ustavili še ob Reškem jezeru, ki je ujeto med kočevskimi gozdovi. Sredi neokrnjene narave smo se poslovili od dragih prijateljev naše skupine, z novo idejo o srečanju sredi prostranosti.

Nepozabni spomini s Krempe nam bodo ostali. Doživeli smo nov biser in ga dodali k mozaiku naših izletov. To nas osrečuje!