Proti Messiju je igral v spodnjicah CR7

Bela krajina je v zadnjem času slovenskemu nogometu dala kar nekaj odličnih nogometašev. Jasmin Kurtić, Jure Balkovec, Martin Kramarič, Aljoša Matko, Rudi Požeg Vancaš, so le nekatera izmed zvenečih imen. Zdi se, da je naslednji v tej v seriji odličnih mladi Mitja Ilenič, ki pravi, da se še niti dobro ne zaveda, kaj vse mu je uspelo v zadnjih dveh letih. Redko se namreč zgodi, da se kdo izkaže tako mlad.

»Mnogi so bili skeptični, a zdaj lahko ugotovim, da je bila odločitev odlična. Na vseh ravneh. To je tudi življenjska izkušnja, ki mi bo v prihodnosti prišla prav. Z 18 leti sem odšel na drug konec sveta. Če lahko preživim to, lahko preživim vse,« je o svoji izkušnji igranja za New York City v obširnem pogovoru za Sportklub povedal Mitja Ilenič. Med drugim je razložil, kako je na nedavni prijateljski tekmi proti Interju Miamiju skušal razjeziti po mnenju mnogih najboljšega nogometaša vseh časov, Lionela Messija.

Mladi nogometaš iz Tribuč, ki se je čez veliko lužo podal malo po dopolnjenem 18. letu starosti, je odigral 24 tekem za New York City. Ta spada pod okrilje največjega nogometnega imperija na svetu, City Football Group, ki ima po svetu 12 klubov v svoji lasti. Tudi evropskega prvaka Manchester City.

Prihod v New York: Kot bi sanjal

»Ko sem prvič prišel v New York in zagledal vse te stolpnice, luči, sem mislil, da sanjam. Kar zasvetile so se mi oči,« je o prvi izkušnji z enim najbolj znamenitih mest na svetu, v katerem je živel v zadnjem letu, povedal Mitja Ilenič, ki ima Veliko jabolko zdaj že v malem prstu. »Če kdo pride na obisk, sem lahko njegov turistični vodič. Vsi so dobrodošli. Poleti je bila na obisku družina. Ogledali smo si vse možne znamenitosti. Težko povem, kaj mi je najljubše. Vse se mi zdi noro. Najljubši del mesta mi je zagotovo Soho, saj je tam precej bolj mirno. Time Square mi ni všeč. Preveč gneče je zame, ki prihajam iz majhne vasi.«

Prijetno presenečen je bil tudi nad pogoji, ki jih nudi klub: »Igrišča so vrhunska, fitnes, prehrana, regeneracijski pripomočki, trenerji, preostali ljudje, kuharji … Odkar sem v New Yorku, mi za razvoj ne manjka prav nič. V klubu sem od devetih zjutraj do treh popoldne. Imam vse možnosti za nadaljnji razvoj.«

Nadarjeni desni bočni branilec je pri rosnih 14-ih letih iz Bele krajine prišel v Domžale in po dveh letih že debitiral v prvi slovenski ligi. Manj kot leto za tem je postal drugi najmlajši mladi reprezentant po Janu Oblaku. Za reprezentanco do 21 let je debitiral s 17-imi leti, dvema mesecema in 27 dnevi starosti.

Denar ga ni spremenil

V New York City je na začetku letošnjega leta prestopil za milijon evrov in podpisal pogodbo, o kateri je lahko še leto pred tem le sanjal. »Prihajam iz skromne družine, v kateri nikoli ni bilo nekega prestiža. Zelo sem zadovoljen, da sem prišel do denarja, trenutno ga imam veliko, a pametno ravnam z njim. Rad pomagam bližnjim. Rad bi tudi kupil nekaj stanovanj, kot naložbo za prihodnost. Denar dajem na stran. Gledam na to, da bi ga imel za obdobje po koncu kariere. Rad bi zaslužil toliko, da mi po odhodu v nogometni pokoj ne bo treba več delati.

Jaz sem isti, nisem se spremenil. Je pa okoli mene marsikaj drugače. Dosti je ljudi, ki me ustavijo na ulici. Še dve leti nazaj sem bil jaz tisti, ki sem prosil za avtograme in fotografije. Veliko je tudi medijskih obveznosti, jaz pa sem star komaj 18 let. Vse skupaj se je res hitro obrnilo na glavo. Hvaležen sem, da je tako. Treba je delati trdo še naprej, da bom v prihodnosti šel še kakšno stopničko višje,« je o življenju daleč od doma, ki za najstnika prinaša tudi veliko pasti, za Sportklub povedal Ilenič.

Razlika med slovensko ligo in severnoameriško MLS je po njegovih besedah neprimerljiva. »Tekmovanji se ne da primerjati. Od organizacije do načina dela, obiska, kakovosti nogometa … V MLS je vse na precej višji ravni. Tako visoko, da me je kar malce presenetilo. Vedel sem, da bo to stopnička višje, ampak nisem pričakoval, da tako višja. Največja razlika je v fiziki.« Poleg tega se je moral navaditi na igranje pod pritiskom in pred velikim številom gledalcev.

V prvi sezoni je odigral 24 tekem in zbral dve asistenci. Kot pravi, se v novem klubu počuti res dobro, zadovoljen pa je tudi s svojimi igrami. »Želel sem si, da bi odigral 15 tekem. To sem presegel. Tudi ljudje v CFG so z mojimi igrami zadovoljni. Name gledajo kot na nekega čudežnega dečka, imam podporo z vseh strani. Na meni je samo, da delam. V tem trenutku je to liga, ki je najboljša za moj razvoj. Zelo sem napredoval. Bomo videli, kdaj bo čas za skok naprej. Počasi, nikamor se mi ne mudi. Leta so na moji strani.«

Prišla je tudi kriza in z njo domotožje

Kljub temu priznava, da so bili začetki težki. Nekaj prvih tekem ga ni bilo v začetni enajsterici, potem pa je dobil priložnost in redno igral. A na ogrevanju pred tekmo proti Filadelfiji, ga je zabolela mišica. Potem je nekaj časa počival, kar ga je vrglo iz ritma.

»Takrat je nastopila kriza, pojavilo se je tudi domotožje. Nekaj časa sem bil kar na dnu. Takrat sem se spomnil na ljudi z izkušnjami, ki so mi govorili, da bodo zagotovo prišli tudi taki dnevi. Veliko sem se pogovarjal z domačimi. Bilo je težko, a nikoli nisem pomislil na to, da bi obupal. Hvala bogu sem se iz tega izvlekel in se pozneje vrnil, tako fizično kot psihično. Odigral sem še nekaj tekem.«

Igrati proti Messiju »nora izkušnja«

Pred mesecem dni je imel na prijateljski tekmi čast zaigrati tudi proti legendarnemu Lionelu Messiju, ki je letos poleti prišel v ZDA in poskrbel za pravcato nogometno evforijo. Ilenič pravi, da je bila to »nora izkušnja«, saj je prvič v življenju doživel tako zagrete navijače. »Igrati proti njemu je bilo kar malce nerealno. Delovalo je, kot da sem sanjal. Ko si na igrišču, pa seveda ni popuščanja. Igrati moraš tako, kot znaš. Sicer se ti ne piše nič dobrega.«

Kot dodaja, si ne bi nikoli predstavljal, da bom kdaj igral proti tako dobremu nogometašu, kaj šele, da mu bo to uspelo pri 18-ih letih. »Teh trenutkov ne bi zamenjal za nič na svetu. No, malo sem se zlagal. (smeh) Zamenjal bi jo za tekmo proti Cristianu Ronaldu, saj sem namreč njegov velik oboževalec,« je dejal in hudomušno pristavil, da je tekmo nalašč igral v spodnjicah Cristiano Ronaldo in jih nekajkrat pokazal, ko je dvignil dres ter si z jim obrisal glavo. »Upal sem, da bo kdo od fotografov ali snemalcev ta trenutek ujel v svoj objektiv in bo nastala zgodba, a se to na žalost ni zgodilo.«

Messija je po tekmi tudi prosil za dres, a mu argentinski zvezdnik ni nič odgovoril. »Verjetno zato, ker ne razume angleško, jaz pa ne znam špansko.«

Najraje bi igral v Bundesligi

Pogodbo z New York Cityjem ima podpisano do konca leta 2026. O načrtih za prihodnost trenutno težko govori, prizna pa, da si želi v roku dveh let preseliti v nemško Bundesligo. »Všeč mi je nemški nogomet. Mislim, da mi ustreza. Nikoli pa seveda ne veš, kam te bo pot vodila. Nogomet je poln presenečen.«

Da bi šel v Manchester City, se mu zdi skoraj nemogoče, sicer pa se s temi stvarmi ne obremenjuje preveč. »Imam ljudi, ki skrbijo za to. Jaz moram misliti le na igrišče. Ostati moram skromen in trdo garati naprej. Potem pa bomo videli, kaj mi bo to prineslo.«

Želja: obleči dres članske reprezentance

Mitjo Ileniča sicer v bližnji prihodnosti čakajo tudi obveznosti v mladi reprezentanci, ki v zadnjem času dosega odlične rezultate in bi se lahko prvič v zgodovini slovenskega nogometa uvrstila na veliko tekmovanje. O tem, da bi na evropsko prvenstvo potoval tudi kot član ekipe Matjaža Keka v Nemčijo, pa pravi: »To ni odvisno od mene. Jaz predvsem mislim na to, da čim bolje treniram in seveda upam, da bom čim prej tudi članski reprezentant. Kdaj se bo to zgodilo, ne vem.

Verjamem, da sem počasi že zrel za to, ampak tudi v mladi reprezentanci mi ne manjka prav nič. To sem povedal že večkrat. V čast mi je biti del te ekipe. Kdaj bom tudi v članski reprezentanci, pa ne vem. Pustimo se presenetiti. Sam bom naredil vse, da se bo to zgodilo čim prej,« je še v pogovoru za Sportklub povedal Mitja Ilenič.