Si kdaj bil na morju in na plaži ugledal morske naplavine? Se ti je zdelo, da gre za nečistočo in da bi morali vsaj na turističnih plažah to biti “pošlihtano”? Stvar je sicer nekoliko komplicirana, a so načeloma naplavine sestavni del obalnega ekosistema in še zdaleč niso enakovredne smetem.

Morske naplavine so predvsem naplavljena morska trava (Zostera marina), (makro)alge in razna hranila ter, na žalost vedno pogosteje, človeški odpadki. Na obalah se največkrat pojavijo zaradi morske dejavnosti (plimovanja, valov, morskih tokov ipd.). Na nekaterih svetovnih morjih je pojav naplavin zelo nepredvidljiv in lahko v kratkem obdobju preplavijo celo plažo, drugod se lahko precej natančno predvidi.

Naplavine imajo pomembno vlogo za obalni ekosistem, saj se z njimi hranijo nekatere

živali, kot so obalni rakci, nudijo pa tudi zavetišče in varno mesto za gnezdenje za nekatere obalne ptice. Preprečujejo erozijo morske obale, odplavljanje peska in utrjevanje sipin (v primeru peščenih plaž).

V primeru morskih letovišč se naplavine pogosto smatrajo za nezaželene. Turisti jih enačijo z naplavljenimi oz. nepravilno odloženimi smetmi. Zaradi tega od upravljalcev obal pričakujejo, da jih bodo “očistili” naplavin. Za slednje to predstavlja precejšen strošek, pojavi pa se tudi problem shranjevanja. Ob odstranitvi naplavin se tudi izgubijo vsi pomembni pozitivni učinki, ki jih imajo naplavine na obalni ekosistem.

Povedati je treba, da lahko naplavine (predvsem alge) v primeru, da so dlje časa v neposredni bližini morske linije in ostanejo vlažne, začnejo gniti, pri čemer nastane amonijak in dobro znani vonj gnilih jajc. V izjemnih primerih lahko nastanejo tudi snovi, nevarne za človeško zdravje.

Temu se lahko upravljavci obal dokaj enostavno izognejo tako, da naplavine premaknejo nekoliko navzgor po obalni črti, da niso več v dosegu plime in valov in se izsušijo. Pri razgradnji tako niso neprijetne oz. nevarne za ljudi. Dobro je tudi, da utrdijo geološko strukturo obale, kar dodatno ščiti okolico pred dvigovanjem morske obale in izjemnimi vremenskimi dogodki.

V izjemnih primerih, ko so tekom turistične sezone naplavljene ogromne količine naplavin, se upravljalci obal vendarle težko odločijo, da naplavin ne bi vsaj deloma odstranili. Kaj potem z njimi storiti? Lahko jih uporabimo za gnojilo v kmetijstvu, a jih je pred tem treba filtrirati zaradi peska in možne prisotnosti škodljivih snovi in smeti. Uporabijo se lahko za sosežig v bioplinarnah, a le-te potrebujejo tudi druge vire za redno delovanje, ker je pojav naplavin težko predvideti. Iz naplavin lahko naredimo tudi biološko oglje ali jih uporabimo za gradbeno izolacijo.

Kaj lahko kot turisti naredimo glede ohranjanja vloge naplavin v obalnih ekosistemih? Pomagalo bi, da se o njihovi vlogi izobrazimo (čestitke, to ravno delaš!) in ne pišemo takoj negativnih komentarjev po socialnih omrežjih glede “neurejenih” plaž, ko smo na dopustu. Dilema glede čiščenja plaž bi bila za upravitelje enostavnejša, če bi bilo na njih manj smeti. S tem lahko pripomoreš z zmanjševanjem svoje porabe vsak dan (velik del naših smeti še vedno žal konča v svetovnih morjih) in med obiskom plaž (uporabljaj koše za smeti, tudi za cigaretne ogorke!). Če kdaj rabiš izgovor za obisk ene izmed bližnjih plaž, je celoten mesec september Mednarodni mesec dvigovanja osveščenosti o pomenu čiščenja plaž. Pogosto lokalne organizacije pripravijo skupinske čistilne akcije, ki se jih lahko udeleži vsak, ki v tem vidi nekaj lepega. In verjamem, da nas ni tako malo.

Avtor: Matej Banovec