Probiotiki

Zadnje čase so trgovske police vse bolj založene s prehranskimi dopolnili, da o spletni ponudbi le-teh sploh ne govorimo. Pa sploh vemo, kaj so prehranska dopolnila? Gre za živila, katerih namen je dopolnjevati običajno prehrano. So koncentrirani viri posameznih ali kombiniranih hranil ali drugih snovi s hranilnim ali fiziološkim učinkom. Na voljo so v obliki tablet, kapsul, pastil, v vrečkah s praškom, v ampulah s tekočino in drugih podobnih oblikah. Prehranska dopolnila poleg vitaminov in mineralov vsebujejo tudi aminokisline, rastline in rastlinske izvlečke, maščobne kisline, vlaknine, mikroorganizme in druge snovi s hranilnim in fiziološkim učinkom.

Raziskave kažejo, da večji del potrošnikov ne loči dobro med zdravili in prehranskimi dopolnili. Razumem zakaj, saj se lahko ista sestavina enkrat pojavi v izdelku, ki ga uvrščamo med prehranska dopolnila, spet drugič pa v izdelku, ki je registriran kot zdravilo. A pravzaprav je med njimi velika razlika, saj prehranskim dopolnilom ne pripisujemo zdravilnih učinkov. Zakonodaja oglaševanja in označevanja prehranskih dopolnil namreč določa, da prehranskim dopolnilom ne smemo pripisovati lastnosti preprečevanja, zdravljenja ali ozdravljenja bolezni pri ljudeh. Posledično zakonodaja za prehranska dopolnila tudi določa milejše kriterije o kakovosti, kot so le-ta pri zdravilih. To pa pomeni, da se lahko na policah pojavijo izdelki, katerih kvaliteta, sestava in izvor so vprašljivi.

V nadaljevanju se bomo posvetili prehranskim dopolnilom, ki vsebujejo žive mikroorganizme. Da bi razumeli bistvo, moramo začeti pri mikroorganizmih, ki že živijo v našem telesu oz. na njegovi površini. Mikrobiota je beseda, s katero poimenujemo celotno populacijo mikroorganizmov, ki v danem trenutku poseljujejo človeško telo. Poleg črevesja so mikroorganizmi prisotni tudi v ustni votlini, v vaginalni sluznici, v dihalnih poteh in na koži.

Samo črevesna mikrobiota (včasih poimenovana tudi flora ali mikroflora, a se ta izraza opuščata) je sestavljena iz približno 300 do 1000 različnih vrst mikroorganizmov in vsebuje med 1013 in 1014 celic, ki lahko celo presegajo število človeških celic. Črevesna mikrobiota prispeva k prebavi težko prebavljivih živil, olajša presnovo laktoze, preprečuje oprijemanje in rast patogenih bakterij, prispeva k metabolizmu toksinov in podpira delovanje imunskega sistema (predstavljala naj bi celo do 70 % imunskega odziva).

Spremenjena prehrana, stres, staranje, uporaba antibiotikov ali drugih zdravil lahko poruši naravno ravnovesje mikrobiote v našem črevesju in povzroči večji razrast škodljivih mikroorganizmov. Motnje črevesne mikrobiote se kažejo kot driska, napenjanje, vetrovi, pri ženskah celo porušeno ravnovesje nožnične (vaginalne) mikrobiote. Proti tem težavam se lahko borimo s prehrano, zdravili in prehranskimi dopolnili, ki vsebujejo probiotike.

Danes uveljavljena definicija svetovne zdravstvene organizacije pravi, da so probiotiki živi mikroorganizmi, ki ob zaužitju v zadostni količini pozitivno delujejo na zdravje. Probiotiki so nepatogeni in netoksični mikroorganizmi, ki so odporni proti želodčni kislini in žolčnim solem. Niso sposobni kolonizirati črevesja, zato jih je treba s prehrano vnašati v zadostnih količinah za vzdrževanje primerne črevesne mikrobiote. Sevi, ki se uporabljajo kot probiotiki, morajo biti natančno identificirani, in sicer se najpogosteje uporabljajo kvasovke Saccharomyces boulardii ter bakterijske vrste Lactobacillus in Bifidobacterium, ki sta hkrati glavna rodova probiotičnih bakterij, ki imajo v črevesju protimikrobne lastnosti. Stimulirajo imunski odziv in omogočajo zaščito pred strukturnimi in funkcionalnimi poškodbami, ki jih povzročajo patogeni mikroorganizmi. Blagodejno delujejo preko različnih mehanizmov, npr. s patogeni tekmujejo za vezavo na receptorska mesta in hranila, sintetizirajo protimikrobne snovi in tvorijo pogoje, v katerih patogeni mirkoorganizmi težje preživijo. Poleg tega probiotiki tudi sintetizirajo različne encime in aminokisline (glutamin in arginin) ter vitamine, predvsem iz kompleksa B (folna kislina, B12, B1, B6).

Če se zaradi težav s prebavo, uporabe antibiotikov ali zgolj z željo redne podpore prebavi ali imunskemu sistemu odločimo za nakup probiotikov, je zelo pomembno, kateri izdelek izberemo. Na slovenskem trgu močno prevladujejo probiotični izdelki iz skupine prehranskih dopolnil in probiotičnih mlečnih izdelkov, medtem ko imamo zgolj tri registrirana zdravila, ki vsebujejo probiotične mlečnokislinske bakterije.

Da bomo izbrali primeren izdelek za naše potrebe, je treba ločevati kvalitetne probiotike od nekvalitetnih, hkrati pa izbrati primeren probiotik glede na želen rezultat.

Probiotiki so živi mikroorganizmi, zato tovrstni izdelki spadajo med najbolj občutljiva prehranska dopolnila. Posledično to pomeni, da je na trgu veliko število nekvalitetnih izdelkov. Da bo probiotik učinkovit, morajo biti mikroorganizmi, ki jih zaužijemo, živi. Da zagotovimo njihovo živost, moramo poskrbeti za pogoje, v katerih so ti izdelki proizvedeni, transportirani in shranjeni.

Probiotiki so večinoma organizmi, ki so občutljivi na kisik in svetlobo. To proizvajalcem ne predstavlja prevelikih težav pri proizvodnji, saj se končni izdelek npr. v obliki kapsul pakira v končno ovojnino, plastenko, ki je neprodušno zaprta in neprosojna. Težava se pojavi pri ohranjanju takih pogojev, ko plastenko odpremo. Kapsula vstopi v stik s kisikom in svetlobo, kar pomeni, da se število živih mikroorganizmov v posamezni kapsuli zmanjšuje z vsakim odprtjem plastenke. Tak izdelek je treba dobro zapreti in shraniti zaščitenega pred svetlobo, saj se ob shranjevanju v neustreznih pogojih rok uporabnosti izdelka skrajša. Bolje je, če kupimo izdelek, ki je pakiran v obliki pretisnega omota. To pomeni, da je vsaka kapsula posebej pakirana v ustreznih pogojih, zato ob odvzemu ene kapsule iz omota preostale kapsule ostanejo v nespremenjenih pogojih. Pred nakupom je treba preveriti tudi, kateri sevi mikroorganizmov so v izdelku in kolikšno je število živih mikroorganizmov v posamezni kapsuli. Le tako lahko primerjamo posamezne izdelke med seboj.

Pred nakupom je treba preveriti, kateri sevi mikroorganizmov so v izdelku, saj so za različne indikacije primerni različni sevi oz. njihove kombinacije. Najpogostejši razlog poseganja po probiotikih je neurejena prebava. Sestava probiotikov, ki uravnotežijo prebavo je po navadi klasična, a je pomembno, komu je probiotik namenjen. S starostjo se namreč sestava črevesne mikrobiote spreminja, zato obstajajo razlike v sestavi probiotikov za otroke, odrasle in starostnike. Posebna skupina probiotikov so t.i. probiotiki za ženske, ki imajo dodane seve mikroorganizmov, ki so naravno prisotni v nožnici. Poleg tega, da imajo drugačno sestavo, obstajajo tudi v različnih oblikah, npr. tablete za uživanje, vaginalete, probiotični tamponi in kreme.

Težave s prebavo, driska in napenjanje so pogostokrat posledica jemanja antibiotikov. Kot že samo ime pove so to učinkovine, ki delujejo protibakterijsko. Vendar pa se ne zavedamo, da zaužiti antobiotik najprej pride v stik z bakterijami, ki so naravno prisotne v črevesju. Antibiotiki niso tako zelo specifični, da bi črevesne bakterije pustili pri miru in delovali samo proti tistim bakterijam, zaradi katerih smo zboleli. Ravno zaradi tega se ob uporabi antibiotikov poruši naravno ravnovesje črevesne mikrobiote, kar vodi k težavam s prebavo. Zato je pomembno, da ob uporabi antibiotika posežemo tudi po probiotikih. Pri tem moramo biti pozorni, da ju ne vzamemo hkrati, saj lahko eden drugemu izničita učinek. Med njima naj bo zato vsaj dve do tri ure razmaka.

Avtorica: Sara Milković

Ostanite zdravi,

Uredništvo Zvitice