Na vsebino

Dati nekaj nase ... ali pač?

Otrok 1 in Otrok 2 sta odločno zahtevala, da gremo po treh mesecih spet v knjižnico.

Z veseljem sem jima ustregla. Zato ker sem zdaj takorekoč literarni ustvarjalec (aškao) in hrepenim po dobrih zgodbah. Pa tudi zato, ker sem si kljub amnestiji pridelala zamudnino (da tako je, če sploh komu to lahko uspe, da meni). Tako smo se podali čez mednarodni mejni prehod Gradac-Vranoviči in obiskali črnomaljsko knjižnico. V knjižnici smo si maske sneli, saj so nas poučili, da jih načeloma ne potrebujemo, razen če jih hočemo imeti za lastno zaščito. Jaz in Otroka smo raje izbrali #timizpostavljenost kot #timzaščita in smo zajemali vonj po knjigah s polnimi pljučmi.

Zatem smo se odpravili na pošto, kjer so bili prav vsi strogo zamaskirani, zato sem si tudi sama nadela nagobčno pregrado in se postavila nekam med police z bonboni. Ker smo pridno stali na 1,5 m razdalje, nihče, ki je vstopil, ni vedel, da smo načeloma v vrsti, zato smo pred šalterje hodili po nekoliko provizoričnem vrstnem redu, ampak hej, to je kriza, mi pa Slovenci, zato se ni nihče aktivno pritoževal.

Zatem sem se odpravila v drogerijo in Otroka, oborožena s frišnimi knjigami, pustila v avtu (ja, ja, gospa socialna, z odprtimi okni in vrati, ki jih tudi znata sama odpreti). V drogeriji so imele maske vse zaposlene, od strank pa nihče, zato sem jo po nekaj njihovih postrani pogledih snela tudi jaz.

Ah, da, drogerija, kraj tisočerih žalosti, ki se ga zadnje čase uspešno izogibam. Kjer vedno dobim občutek, da ne bom primerno urejena za izhod iz hiše, če jim ne bom pustila vsaj petdeset evrov. In vsakič nasedem. Vsakič!

Sama pri sebi sem malo negodovala nad nekonsistentnostjo upoštevanja priporočil, ampak ko sem kasneje poslušala nova priporočila ministra za zdravje (ali to, kar se njemu zdi in misli, da je, čeprav ne ve, toda priporoča, da se zapovedanih, ne zapovedanih, priporočenih smernic držimo), več nisem bila prepričana ne samo o tem, ali je treba nositi masko ali ne, ampak tudi o tem, ali si je zjutraj sploh vredno natakniti modrc in hlače ter nanesti vse tiste reči iz drogerije ali bi človek kar obupal nad vsem skupaj.

Vir: https://www.facebook.com/nezaslisana/

Nezaslišana je ženska na sebi lasten, nefiltriran način, a z neskončno ljubeznijo in veliko humorja, ki je za to vse nujen. Obožuje besede v našem in v tujih jezikih, če pa ji kakšna manjka, si jo kar sama izmisli. Poganjajo jo dobre knjige, smeh, močna kava, želja po ustvarjanju in po dogodivščinah z možem in dvema otrokoma – v pričakovanju tretjega. Želi povedati tako kot je v resnici – razen, če se da narediti bolj smešno.

Odkrijte Belo krajino
Spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in statistiko obiska. Več o piškotkih si lahko preberete tukaj