Mislim, da na našem planetu ni stvari na katero ljudje ne bi bili nestrpni. Nestrpnosti o katerih se najbolj govori so rasna nestrpnost, verska nestrpnost, politična nestrpnost in nestrpnost do istospolnih partnerjev.

Ampak nestrpnosti je še mnogo več. Poznamo nestrpnost do starejših, nestrpnost do mlajših, nestrpnost do žensk, nestrpnost do moških, nestrpnost do počasnejših, nestrpnost do hitrejših, nestrpnost do pasjeljubcev, nestrpnost do pasjemrzcev, nestrpnost do ignorantov, nestrpnost do obzirnih ljudi in tako naprej in tako nazaj.

Ko naredimo cel krog pa ugotovimo, da smo pravzaprav nestrpni tudi sami do sebe. Če bi moral oceniti sam sebe, bi rekel da sodim med bolj strpne ljudi, čeprav priznam, da znam biti nestrpen. Moja nestrpnost se kaže predvsem v prometu in morda bi lahko rekel, da sem nestrpen do tistih, ki ne pobirajo kakcev za svojimi psi.

Vendar pa se mi zdi, da mi večinoma uspeva mojo nestrpnost tajiti. Še nikoli nisem nikomur v prometu pokazal sredinca in tudi še nikoli nisem nikomur po obrazu razmazal kakca, ki ga ni pobral za svojim štirinožcem. Kar pa še ne pomeni, da tega nisem želel narediti.

V obdobju človeštva v katerem se trenutno nahajamo je nestrpnost očitno neizogibna. Morda bo človek enkrat v prihodnosti prišel do te stopnje razvoja, da bo sposoben sprejeti drugačnost, vendar trenutno nismo še niti približno tam.

To kar lahko zdaj naredimo in bi v civilizirani družbi morali biti sposobni narediti pa je, da naše nestrpnosti ne kažemo navzven. Še najbolj pomembno pa je, da naše nestrpnosti ne širimo med ostalimi in je ne prenašamo v naslednje generacije.

Razumeti moramo, da ljudje niso takšni kot so, da bi jezili nas, tako kot tudi mi nismo takšni kot smo, da bi jezili druge.

Človek bi pričakoval, da so verske ustanove tiste, ki bodo nestrpnost preprečevale, vendar se pogosto izkaže, da ravno verske ustanove nestrpnost vzpodbujajo. Tudi politiki bi morali nestrpnost med ljudmi blažiti in obsojati, vendar danes politiki po celem svetu delajo ravno nasprotno.

Politiki se dobro zavedajo, da lahko skregan narod peljejo žejen, čez vodo.

Dobro se pa zavedajo tudi, da jih bo povezan in enoten narod v tej vodi utopil.

Dokler bomo mi nestrpni en do drugega, bodo delali kakorkoli se jim bo zazdelo, saj dobro vejo, da se bomo med seboj izdali. Ne bodo potrebovali niti policije niti vojske, da bi nas poteptali, saj bomo to naredili sami.

Močno močno si želim človeka, ki bi imel posluh celotnega narado. Mislim, da je to edino kar nas kot narod lahko reši. Vendar pa se žal zavedam, da nobena oblast nikoli ne bo dovolila, da bi do tega prišlo.

Bolj kot smo razdeljeni in nestrpni drug do drugega, močnejša je njihova volja.