Na vsebino

Grad Kumamoto (10)

Če je Fukuoka vhod v hribovit Kyushu, je Kumamoto njegovo srce. Mesto, ki se nahaja v središču otoka, obdano s pobočji največjega japonskega vulkana Aso, dom predstavlja skoraj polovici milijona ljudi.

Nekoč izjemnega pomena za razvoj moderne Japonske, kot jo poznamo danes, obiskovalce vabi z bogato kulturo in palačo, ki je ena izmed treh najpomembnejših palač Japonske. Visoka utrdba se v spomladanskem soncu baha ob stoterih cvetočih češnjah, ki sva jih občudovala tudi midva. Na samem grajskem kompleksu, jih je načrtno zasajenih kar osemsto.

Grad, ki se dviga visoko nad mesto, je na pomembnosti pridobil že v šestnajstem stoletju, ko ga je zgradil prvi daimyo (feudalni lord), ki je pod sabo združil skoraj vso južno Japonsko. Njegova usoda se je zapečatila leta 1877, ko je grad postal glavno bojišče med Satsuma uporniki in Meiji vladavino. Ob izbruhu vojne, ki je začrtala smernice japonskega modernega razvoja, je grad zagorel v plamenih. Od njega so ostali le temelji. Upornikom bitke kljub temu ni uspelo dobiti, za kar v svojih memoarjih krivijo strateško lego Kumamota, ki jim ga nikoli ni uspelo zavzeti. Po končani zadnji državljanski vojni in vstopu japonske v modern svet, je prazno pobočje desetletja spominjalo na nekoč mogočen grad.

Grad so ponovno zgradili po koncu druge svetovne vojne. Gradnja je trajala več let, do 1960, ko so njegova vrata prvič od obstoja odprli za javnost. Njegova usoda pa ni bila zapečatena le s prestopom v novo tisočletje. Manj kot desetletje nazaj, leta 2016, je Japonsko pretresel močan potres, ki je obnovljen Kumamoto grad ponovno spremenil v ruševine. Podrli sta se glavni utrdbi, obzidje se je sesulo iz kamnitega zidu in streha se je sesedla v notranjost štirih sten.

Moč potresa se vidi še v letu 2023, ko na območju gradu potekajo rekonstrukcijska dela. Glavna palača in pobočje sta bila ponovno postavljena. Tokrat s poudarjeno protipotresno gradnjo, ki zagotavlja, da se grad ne bo posedel še v tretje. Kljub temu pa številne stavbe še vedno manjkajo, na kar nakazujejo fotografije iz leta 1960.

Temen grad z belimi ornamenti, obdan z rožnatimi drevesi, tako že v tretje krasi ulice Kumamota.

Maša in Tomaž

Maša in Tomaž

Na pragu zrelosti, v pisarni, za ekranom do mraka, sva se velikokrat spraševala, kaj se skriva tako daleč za obzorjem. Želja po odkrivanju naju je gnala, da onstran domačih meja ozreva širni svet. Tako sva spakirala nahrbtnika, se poslovila od bližnjih, ter se z jutrom podala dogodivščinam naproti.

Sva Maša in Tomaž, popotnika po obalah Tihega oceana.

Dobrodošli v najinem kotičku tega širnega interneta, kjer opisujeva svoja doživetja. Malo to počneva zase, malo za bližnje doma in malo za vsakega radovedneža, ki se slučajno znajde tukaj.

Končna destinacija je neznana. Dobrodošli na poti.

Odkrijte Belo krajino
Spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in statistiko obiska. Več o piškotkih si lahko preberete tukaj