Shinkansen (30)

Kako dolgo potrebuješ iz Celja do Ljubljane, če se vkrcaš na najhitrejši vlak? Dobrih 64 minut, če imaš srečo in ni nikakršne zamude. V teh 64 minutah prevoziš 62 kilometrov, kar načeloma pomeni, da za vsak prevožen kilometer vlak porabi malce več kot minuto.

Če bi Japonska uporabljala enak železniški promet kot mi, bi za prevoz med glavnima mestoma Tokiom in Osako, kamor se vsak dan v službo vozi na tisoče ljudi, v povprečju porabili 536 minut. Torej bi za 515 kilometrov porabili skoraj 9 ur, če bi imeli srečo in ne bi bilo zamude. Ob takšnih urah, se ti sploh ne bi splačalo v službo, saj bi delavnika že zdavnaj bilo konec, preden bi prispel. Namesto 9 ur, pa je razdalja 515 kilometrov lahko opravljena v dveh urah in pol.

Izjemne razdalje in še izjemnejša masa ljudi, so Japonsko že v sedemdesetih letih spodbudile k izjemnemu razvoju železniškega prometa. Že v letu 1964, ko so po otoku začeli voziti prvi hitri vlaki, so ti dosegali hitrosti 200km/h medtem ko naš najhitrejši vlak še v letu 2023 komajda doseže 130 km/h na odsekih relacije Maribor-Celje, če sploh.

Najhitrejši vlaki na svetu, ki dosežejo hitrost do 320km/h se imenujejo Shinkansen in med sabo povezujejo vsa večja mesta med Hakodate in Kagoshima. Izjemno hitri vlaki delujejo na lastnih tirih in za upravljanje uporabljajo lastno omrežje železnic, ki so razvite prav za tovrstno hitrost.

Ko sva se odpravljala iz severnega Hokkaida, sva se na Shinkansen usedla v mestu Hakodate in se s hitrim vlakom zaplejala vse do Sendaia, ter kasneje do Tokia. Tohoku Shinkansen, ki povezuje mesta vzdolž severnega dela Japonske, je najhitrejši shinkansen, ki doseže hitrosti 320km/h in komaj sva čakala, da ga izkusiva.

Kljub dveh mesecih potovanja po Japonski, je to bila najina prva vožnja s shinkansenom, saj so cene precej visoke. Ceneje je med mesti leteti, kot vzeti shinkansen. Letenje žal pride s svojimi nevšečnostmi, kar shinkansen vseeno uvršča med popularnejšo izbiro prevoza.

Vlak ima precej podolgovat kljun, ki zagotavlja aerodinamičnost in notranjost podobno letalu. Po vagonih se sprehaja gospa s prigrizki in večina ljudi vožnjo prespi. Tudi midva bi večino vožnje lahko prespala saj je ta bila, na manjše razočaranje, precej povprečna. Ne vem kaj sva pričakovala, vendar povprečne vožnje že ne.

Vlak pelje precej hitro in pokrajina kar drvi mimo okna. V ovinkih vidiš, kako se vagon nagiba in čutiš, kako ti maje roke. Premišljen dizajn in izjemno dobra zvočna izolacija poskrbita, da se v vagonu počutiš kot v mehurčku. Ogromno poti pelje čez tunele, saj vlak ob taki hitrosti ne želiš obremenjevati z nakloni in hitrimi ovinki.

Ko na sosednjih tirih mimo švigne shinkansen namenjen v drugo smer, ga komajda opaziš. Izolacija poskrbi, da je srečanje neslišno in zaradi izjemne hitrosti snidenje traja le nekaj sekund.

Razdaljo 481 kilometrov med Hakodate in Sendai, kar je približno ista razdalja kot med Novim mestom in Minhnom, sva udobno nameščena opravila v treh urah, kar naju je stalo 80€ po osebi. Vredno cene? Ta razsodek prepuščam tebi.