V Utici smo ljubitelji vseh živali in glede na to, da so pred nami velikonočni prazniki si lahko "privoščimo" temo, ki je nekoliko bolj "jajčja".

Eden izmed pogostih prizorov velikonočnih motivov so majhni piščančki in drugi mladiči domače perutnine, zato bom tokrat nanizal nekaj zanimivih, manj povezanih dejstev povezanih z valjenjem.

Kokoš na jajcih, predno se izvalijo piščančki, skoraj nepretrgoma sedi 21 dni. Ves ta čas jajca greje s svojim telesom in skrbi za ustrezno vlago v gnezdu. Vsakodnevno s kljunom jajca obrača, saj bi se sicer piščančki prilepili na lupino in se ne bi pravilno razvili. Na spol piščanca vplivajo geni in ne temperatura okolja, kot pri nekaterih plazilcih. Nekateri ljubiteljski rejci zmotno mislijo, da lahko spol piščanca določijo glede na obliko jajca. Oblika in barva jajca je pogojena s pasmo in genetiko živali.

Race so še nekoliko bolj vztrajne pri valjenju podmladka. Vse pasme rac, razen muškatne, izvirajo iz mlakarice. Na jajcih sedijo 28 dni. Ker imajo račja jajca močnejšo in debelejšo lupino je zadostna količina vlage v okolju še pomembnejša. Moškatne ali neme race, katerih domovina je osrednja amerika in so pri nas ena najpogostejših vrst rac (gre se za drugo vrsto, ne pasmo) na svojem gnezdu sedi še dlje. Celih pet tednov. Puh malih račk odbija vodo, tako, da se kmalu po izvalitvi pridružijo mamam pri plovbi. Na vodi so mladiči praviloma tudi varnejši kot na kopnem.

Pure tako kot race na gnezdu sedijo štiri tedne. Starinske pasme pur so odlične in skrbne mame, zato jim pogosti podtikajo jajca druge perutnine. Medtem, ko so sodobne, velike pasme pur izgubile materinske instinkte in zaradi ogromnih telesnih mas več niso zmožne razmnoževanja po naravni poti.

Gosi, podobno kot race, vsakodnevno izdatno vlažijo jajca z roso, ki jo v gnezdo prinesejo na svojem perju. Gosi so zelo skrbne in zaščitniške do svojega gnezda in potomstva. Vsem je skupno, da se izvalijo s tako imenovanim "zobom" na kljunu, ki jim je v pomoč pri prebijanju iz lupine. Kmalu po izvalitvi pa odpade.

Vse vrste perutnine pa se v zadnjih časih vali predvem s pomočjo valilnikov, ki omogočajo intenzivnejso in bolj usklajeno "produkcijo" živali, ki so namenjene predsvem mesni in jajčni industriji. Zanimiva informacija, ki razloži to dejstvo je, da divje kure valijo enkrat letno okoli deset jajc v gnezdu, medtem, ko "sodobne" farmske kokoši letno znesejo več kot 300 jajc. Zanimivo je tudi dejstvo, da kokoši izvirajo iz Indonezijskega otočja, od koder so se preko Indije razširile v Italijo, Španijo in nato po celem svetu. Danes poznamo več sto zelo različnih pasem. Tudi slovenci smo lahko ponosni na avtohtono pasmo-štajersko kokoš.