Dedovanje po članu agrarne skupnosti

Najprej naj odgovorim, da nepremičnine pokojnega člana agrarne skupnosti ne postanejo avtomatično last ostalih članov agrarne skupnosti.

Dedovanje po umrlem članu agrarne skupnosti je urejeno v posebnem zakonu in sicer Zakonu o agrarnih skupnostih (ZAgrS). Le ta določa, da se za dedovanje uporabljajo splošna pravila o dedovanju, razen kadar ZAgrS sam določa posebna pravila.

ZAgrS dejansko določa nekaj posebnosti glede dedovanja. ZAgrS določa, da je lahko dedič samo ena oseba. V primeru, da je dedičev istega dednega reda več, potem veljajo posebna pravila glede določitve dediča. Zakon najprej dopušča, da se za dediča določi oseba, ki izkaže interes po sodelovanju v agrarni skupnosti in ga za to sporazumno izberejo vsi dediči.

Če do dogovora ne pride potem deduje oseba, ki ima stalno prebivališče na območju občine, kjer leži agrarna skupnost. Če je takih več, ima prednost sorodnik iz krajevne skupnosti, kjer leži agrarna skupnost. Če je takih več, ima prednost sorodnik iz bližnjega kolena. Ob enakih pogojih ima prednost tisti, ki ga izbere upravni odbor agrarne skupnosti.

Če tudi tako ne pride do dedovanja potem se določi za dediča oseba, ki jo postavi sodišče. Pri odločitvi sodišče upošteva oddaljenost stalnega prebivališča od občine, kjer leži agrarna skupnosti; dejstvo, da je dedič prevzemnik zaščitene kmetije; usposobljenost za opravljanje kmetijske in gozdarske dejavnosti in mnenje upravnega odbora agrarne skupnosti.

Oseba, ki je določena za dediča mora ostalim sodedičem izplačati nujni delež. Višino nujnega deleža določi sodišče upoštevaje okoliščine, ki jih navaja ZAgrS. Sodišče določi tudi rok za izplačilo nujnega deleža, ki ne sme biti krajši od enega leta in ne daljši od 10 let.

V primeru, da je zapustnik sestavil oporoko je potrebno opozoriti, da je lahko z njo premoženje ki je del agrarne skupnosti zapustil samo enemu dediču. Če je opisano premoženje zapustil več dedičem, je takšno razpolaganje neveljavno in se deduje na podlagi zakona.