GDPR - pravice posameznika

Tokratni prispevek, govori o pravicah posameznikov, ki jih imajo po GDPR.

Odvetnik Kristjan Žalec odgovarja:

Upravljavci osebnih podatkov morajo posamezniku nuditi vse potrebne informacije o njegovih pravicah in sicer tako, da so le te v jedrnati, pregledni, razumljivi in lahko dostopni obliki ter jasnem in preprostem jeziku. Informacije se morajo podati pisno, v elektronski obliki ali pod določenimi pogoji tudi ustno.

Posameznik ima več pravic katerih uveljavitev lahko zahteva od upravljavca ( o njih več v nadaljevanju), upravljavec pa mora odgovoriti v roku 1 meseca in največ še v dveh dodatnih mesecih v kompleksnih zadevah. V kolikor upravljavec ne odgovori ima posameznik pravico, da vloži pritožbo pri nadzornemu organu to je Informacijskem pooblaščencu.

Vsak posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ima pravico od upravljavca dobiti potrditev, ali se v zvezi z njim obdelujejo osebni podatki. Če je odgovor pozitiven ima posameznik pravico, da mu upravljavec posreduje tudi dodatne informacije o namenu obdelave, kategorijah podatkov, ki se obdelujejo in druge zahtevane informacije.

Posameznik lahko kadarkoli zahteva od upravljavca, ki obdeluje podatke v avtomatizirani berljivi obliki, da mu jih v takšni obliki tudi posreduje in lahko zahteva tudi, da jih posreduje drugemu upravljavcu. Pomembni sta tudi pravici do popravka, saj lahko posameznik zahteva, da se podatki, ki niso točni spremenijo. V določenih primerih lahko posameznik zahteva tudi omejitev obdelave.

Ena izmed bolj poznanih in pravica o kateri se je že pisalo je pravica do izbrisa oziroma tako imenovana pravica do pozabe. Gre za izjemno pomembno pravico, saj lahko z njo dosežete celo to, da Google določene podatke (vaše izjave, fotografije,) ki jih ima o vas izbriše ali drugače omeji. Opisano sicer ne pomeni, da se izbriše vsa zgodovina, ravno tako to ni pravica do cenzure, ampak samo pomeni, da upravljavec umakne ali izbriše povezave do zastarelih, neustreznih ali izrazito škodljivih podatkov o posamezniku. To lahko posameznik doseže pod pogoji, ki jih določa Uredba med njima pa sta zagotovo najbolj pomembna ta, da osebni podatki niso več potrebni v namene, za katere so bili zbrani ali kako drugače obdelani in pa tudi če posameznik prekliče privolitev, na podlagi katere poteka obdelava pod pogojem, da za obdelavo ne obstaja nobena druga pravna podlaga.

Pri tem je Uredba sicer omejila pravico do pozabe in določa, da se podatki ne izbrišejo če so za to določeni pogoji in sicer če so potrebni za uresničevanje pravice do svobode izražanja in obveščanja; za izpolnjevanje pravne obveznosti obdelave na podlagi prava Unije ali prava države članice, ki velja za upravljavca, ali za izvajanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, ki je bila dodeljena upravljavcu; iz razlogov javnega interesa na področju javnega zdravja; za namene arhiviranja v javnem interesu, za znanstveno- ali zgodovinsko raziskovalne namene ali statistične namene v skladu , če bi pravica do pozabe lahko onemogočila ali resno ovirala uresničevanje namenov te obdelave. Kdaj bo šlo za izjeme je odvisno od primera do primera, vsekakor pa ima posameznik vedno na voljo, da sproži pravne postopke pri nadzorniku to je Informacijskem pooblaščencu ali na sodišču.