Vračanje daril in nujni delež

Za bolj konkreten odgovor na vprašanje bi moral poznati naravo pogodbe na podlagi katere je bil izvršen prenos lastninske pravice, saj je pomembno ali gre za neodplačno pogodbo (darilna pogodba) ali za odplačno pogodbo (izročilna pogodba, pogodba o dosmrtnem preživljanju).

Glede na to, da je bil očitno prenos lastninske pravice izveden, bom za potrebe tega prispevka pogodbo obravnaval kot darilno.

Velikokrat se zgodi, da zapustniki že za časa življenja razpolagajo s svojim premoženjem v korist vseh ali samo določenega dediča. S takšnimi razpolaganji lahko zapustnik »osiromaši« zapuščino, kar lahko privede do različnih situacij v kasnejšem zapuščinskem postopku.

Zakon o dedovanju (ZD) za takšne primere uveljavlja institut vračunanja volil in daril v dedni delež. Opisano pomeni, da mora dedič katerega dedni delež je bil prikrajšan zaradi danih daril ali volil v postopku zahtevati vračunanje drugemu dediču ali volilojemniku danega darila ali volila. Opisano pomeni, da bo prikrajšani dedič zahteval, da se vrednost darila, ki jo je drugi dedič prejel od zapustnika vračuna v njegov dedni delež in bo od preostale zapuščine dobil toliko manj kolikor znaša vrednost darila. Zakon določa tudi primere, ko ne pride do vračunanja darila in sicer kadar je zapustnik to izrecno določil v oporoki ali ob daritvi. Darilo se vrača bodisi v naravi ali pa se vračuna v dedni delež dediča, ki je darilo prejel.

Če premoženje, ki ga je imel zapustnik ob svoji smrti, ne zadošča, da bi drugi dediči dobili ustrezno vrednost, jim dedič, kateremu se vračunajo darila in volila, ni dolžan vrniti kaj od tistega, kar je on dobil.

Prej opisano pa ne velja kadar je prikrajšan nujni delež dediča. V takem primeru se darila vračajo do vrednosti, kot je potrebno, da se dopolni nujni delež.

Skratka bralec bo imel, glede na stanje zapuščine, možnost in pravico zahtevati vračunanje daril v dedni delež v najslabšem primeru pa vračanje daril do vrednosti nujnega deleža.