Na vsebino

Predhodnik današnje papirnate embalaže

Pričevanja o prvi kartonasti škatli v Evropi zasledimo že v začetku 19. stoletja. Gre za zelo preprosto škatlo - valovitko, ki je služila zaščiti in transportu. Nastala je čisto po naključku v New Yorku. Robert Gair je bil škotski podjetnik in proizvajalec papirnatih vrečk. Nekega dne je slavni inovator po nesreči prerezal na tisoče majhnih vrečk, namesto, da bi jih potiskal. Kmalu zatem je razvil metodo za množično proizvodnjo kartonskih škatel. Eno prvih podjetij, ki se je navdušilo nad temi škatlami je bilo nihče drug kot ameriška blagovna znamka - Kellogg. Temu trendu so se hitro pridružili tudi drugi proizvajalci prehrane.

Trend papirnate embalaže postane v 20. stoletju še bolj priljubljen. Popularnost papirja in kartona traja vse do 70. let, ko na trg pridejo plastične vrečke. Pomemben izum papirnate embalaže zbledi, ko se pojavi nova inovacija - plastika. Ta prevzame celi svet. Pa vendar ta inovacija dolgoročno slabo vpliva na okolje in hitro se pojavijo nove okoljevarstvene težave in ponovni premik k papirju.

Vir: http://www.typo.si
Sanja Hadjur

Sanja Hadjur

www.typo.si

Od kulturologinje do grafične oblikovalke, z ljubeznijo do dobrih zgodb, Sanja je oblikovalka celostnih grafičnih podob, tiskovin, etiket in embalaže. Po naravi je zelo organizirana in natačna, kar že rahlo spominja na obsesivno-kompulzivno motnjo. Tako je celo življenje kot veverica nabirala razne odpadne škatlice in kozarčke ter jih ponovno uporabila. Embalaža ji predstavlja umetnost prodajne platforme in kreiranje interaktivnih vsebin ji požene veveričino kri direkt v žilo. Verjame v etični kodeks sanjskega podjetništva in vztraja pri samorealizaciji v poklicu. “Quirky” oblikovalka išče navdih v kulturah, drugačnosti in nekonformnosti, najbolj pa uživa v kolaboraciji z drugimi podjetniki, kot je ona sama. Več o njenem delu na www.typo.si.

Odkrijte Belo krajino
Spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in statistiko obiska. Več o piškotkih si lahko preberete tukaj