Simbol upanja in novih začetkov: bela breza

Že prve civilizacije so častile drevo kot simbol življenja. Trdne korenine v tleh in bogata krošnja delujejo stabilno, mogočno in za nas ljudi celo neskončno. To daje drevesu tudi simboliko dolgega življenja, polnega modrosti. Velikanska, stara, zato počasna drevesa, so kot modri starci, polnih življenjskih modrosti predstavljeni tudi v tolkienovi mitologiji.

Bela breza je hitro razpoznavna zaradi svetleče belega stebla, ki je v svoji mladosti odeto v dolge in tanke trakove, v starosti pa postane trdo in nepravilno, a močno in stabilno. V keltski mitologiji je breza veljala za sveto drevo, drevo keltske boginje zdravilcev. Tako so pri njenem čaščenju zakurili ogenj iz brezovih vej.

To dolgolasko častimo tudi v Beli krajini. Še več, Belokranjci smo belo brezo posvojili povsem za svojo. Zavedajoč se ali ne, da breza simbolizira nove spodbudne začetke, polne novih izzivov, ki nas iz leta v leto ojačajo, kot se jača brezino steblo.

Skozi generacije, zgodovino in v različnih kulturah je bela breza vedno pomenila upanje v nov začetek. Je eden izmed simbolov pomladi, osebnostne rasti in novih priložnosti, ki so pred nami. S svojo belino pristoji prav vsakemu gozdu. Je kot mlada gospodična, ko s svojimi lasmi pleše v vetru. Novo prerojena boginja z močno simboliko večnega upanja in nedolžne mladosti.