Materina dušica

Prav gotovo ima ta meni zelo ljuba rastlina ime po svoji mnogokratnih učinkih na naše telo in dušo, deluje tako blagodejno, kakor bi nas pri težavah spremljala in nam pomagala mamina duša. Mnogi jo imenujejo divji timijan. V srednjem veku so jo imenovali »žensko zelišče«, ker naj bi lajšala boleče menstruacije, večala spolno slo in izboljšala možnost spočetja. Vsebuje eterično olje, v katerem so glavne sestavine linalol, karvakrol, timol, geraniol, borneol in cineol ter terpene, grenčine, čreslovine in flavonoide.

Ta nizki, trajni polgrmiček ljubi sončne in višinske lege in se blazinasto razrašča na revnih, suhih travnikih, pašnikih in okoli suhozidov. Rastlina je delno olesenela, živice so plazeče, rdečerjave, 30 cm dolge, listi so eliptični, podolgovati in celorobi, stebla pa so štiriroba in dlakava. Roza in vijolično rdeči cvetovi so kratkopecljati, rastejo v vretencih, v zalistju. Cvete od maja do septembra. Izmed enajstih avtohtonih vrst, ki rastejo na slovenskih tleh, naj navedem zgolj eno vrsto materine dušice, in sicer Thymus pulegioides = polajeva materina dušica. Ker je določevanje posameznih vrst kar zahtevno, v farmacevtski industriji uporabljajo skupno ime Thymus serpyllum = poljska materina dušica. Nabiramo celotno zel (steblo, listi, cvetovi), vse od junija do oktobra. Že ta del srečanja z rastlino je zaradi omamnega vonja zelo sproščujoč in deluje močno terapevtsko.

Materina dušica sprošča krče in razkužuje, primerna je za zdravljenje pljuč in bronhijev, blaži kašelj in oslovski kašelj ter astmo. Čaj razkužuje dihalne poti, pomirja živce, uspava, služi pri neredni menstruaciji in motnjah v mehurju in ledvicah. Alkoholni izvleček iz materine dušice, ki ga razredčimo z vodo, grgramo vsako jutro in tako preprečimo okužbe dihal, ali uporabimo za vtiranje pri bolečih mišicah, revmi in artritisu. Kot začimba spodbuja apetit in zaradi čreslovin v listih pomaga pri želodčnih in črevesnih težavah, ker sprošča krče.

Tudi zunanje uporabljamo materino dušico, za kopeli in obloge ali izdelamo zeliščne blazinice, ki jih polagamo na prsi. Iz macerata (to je precejen izvleček zelišča, ki smo ga po hladnem postopku predhodno namakali v olivnem olju) in čebeljega voska si lahko pripravimo domače mazilo. Z njim si mažemo prsni predel ali spodnje dele nosnic, saj deluje preventivno in tudi kurativno na bolezni dihalnega sistema in nam pomaga pri revmi in išiasu.

V preteklosti so iz materine dušice, ki so jo sami nabirali po hribih in travnikih, bolj pogosto kakor danes, kuhali božansko dišeč čaj, ki so ga pili pri vseh prehladnih obolenjih. (In niso podlegali zavajajočim zapisom - čaj iz materine dušice - na čajnih škatlah s čajnimi vrečkami, kjer ponujajo gojen vrtni timijan (Thymus vulgaris)). Materina dušica je bila zdravilna rožica za dihala, umirila pa je tudi živčno in napeto dušo, tako otroško kot odraslo.

Privoščite jo tudi vaši duši!