Arheološko bogastvo Bele krajine (32)

Prvi poljedelci - Kamnite žrmlje

Odlomek kamnitega mlina za žito - žmrlj in okrogel tolkač, izdelana iz konglomerata.

Moverna vas; mlajša kamena doba/neolitik (5. tis. pr. n. št.); kamen - konglomerat, A11665, A11666.

Prve močne poselitvene sledi Bele krajine segajo v čas mlajše kamene dobe ali neolitika. Najpomembnejša novost je prehod iz lova in nabiralništva k pridelovalnem gospodarstvu. Ljudje so v tem obdobju pričeli z udomačitvijo živali, poljedelstvom, stalno naselitvijo in izdelavo lončenine.

Kmetijstvo se je vse močneje širilo. Pri tem je prišlo do ureditve kmetijskih površin in krčitev gozda.

Ker sta v Beli krajini voda in kvalitetna zemlja, za poljedelstvo in živinorejo, omejena, je usmerjenost neolitske poselitve očitna. Opazovanje arheoloških zapisov nam kaže, da so vsa neolitska naselja v bližini tako imenovanih polj (Dragatuško, Otoško, Krupsko polje…), kjer sta kvaliteta prsti in dostop do vodnih virov idealna.

Na poljih so pridelovali žitarice kot sta pšenica enozrnica (Einkorn, Triticum monoccocum) in divji oves (Avena sp.).

Foto: Žrmlje in tolkač iz Moverne vasi. Na žrmljah se nahaja nekaj zrn pšenice enozrnice (Einkorn), 2023, foto: Kristjan Husič, hrani BMM.