Industrija - kaj je to?

Kdo bi danes vedel ali se je to zgodilo že pred prvo svetovno vojno ali kmalu po njej. Ljudje ki so to pripovedovali so malo pomešali čas, zato ne dam roke v ogenj, da se je metliška 'industrijska revolucija' zgodila že pred prvo svetovno vojno.

Zgodilo se je, da je Engelbert Gangl pripeljal v Metliko zastopnika Jugočeške, ki naj bi postavila v Metliki tekstilno tovarno. Stala naj bi nekje ob Kolpi v Mestnem logu. Od Metličanov pa spet nič. Ni bilo elektrike, pa tudi Mestnega loga niso dali. Kje bi se pa potem pasla njihova živina, kje bi dobivali drva, kje želod za prašiče. Vsi bi bežali v tovarno. Kje bi Metličani dobili hlapce in dekle? To bi vrglo iz tira ves v stoletjih utrjen purgarski red - zato proč z industrijo.

Kje bi bile potem vse tiste znamenite štorije o metliškem Mestnem logu, ki so skoro tako imenitne kot bajke o Gorjancih?

Jugočeško je nato dobil Kranj.

Pravijo, da so Metliki ponujali tudi Batovo tovarno gume. Pa so Metličani ugotovili, da če zažgeš gumo, ta neznosno smrdi. Kako bi šele smrdelo v Metliki, če bi imeli celo tovarno gume. Pa spet nič. Gumarsko industrijo je dobilo Borovo. Kar zdi se mi, da so bili Metličani že takrat dokaj zadrti pripadniki stranke zelenih, le da tega niso vedeli, pa tudi nihče jim tega ni povedal.

Morda so to bolj obrekovanja kot resnica, sicer pa je v vsakem obrekovanju tudi nekaj resnice, čeprav ne čisto prave in obče veljavne.

Ta naš slavni župan Jutraš, ki mu v Metliki gotovo ne bo stal spomenik, je doživel dokaj žalostno usodo. Z leti je postal vse bolj osamljen. Družina mu je pomrla ali pa jo je kar sam razgnal. Pravijo, da je bil na starost velik siromak, pa tudi hudo zanemarjen. Pravijo, da si za zimo ni več dal sežagati polen, ampak je kar cela tiščal v peč in jih sproti pomikal naprej kolikor so na koncu zgorela.

Morda se je marsikaj od tega, kar pripisujejo županu Jutrašu dogajalo pod drugim županom, pa so Jutraša samo grdo obrekovali po njegovi smrti, ko se ni mogel več braniti in to obrekovanje je za vse poznejše Metličane postalo resnica, ker druge resnice niso poznali. To je namreč ena od neprijetnih metliških lastnosti, da svoje grehe naložijo tistemu, ki se ne more ali pa ne zna braniti. Pa naj bo on posran. Važno je, da imajo Metličani svojega grešnega kozla. To se je v Metliki dogajalo, se dogaja in se bo dogajalo dokler bo kaj Metlike in Metličanov. Bog jim bodi milostljiv, tem lumpom hudičevim.