Kakšno vodo pijejo Črnomaljci?

Občina Črnomelj je na pobudo Društva Proteus, gibanja za naravo in okolje Bela krajina, Nacionalnemu laboratoriju za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) zaupala nalogo monitoringa vodnih virov v črnomaljski občini. Vse krajevne skupnosti v občini smo dobile nalogo, da občini predlagamo izvire oziroma lokacije, kjer bi bile narejene osnovne meritve kemijskih in mikrobioloških parametrov. V Krajevni skupnosti Črnomelj je bilo vzorčenje izvedeno pri Doltarjevem mlinu 2. junija 2023, ko so bile vremenske razmere stabilne.

Osnovna parametra za kemijsko onesnaženje, pH in električna prevodnost vode, nista pokazala onesnaženja. Analiza prisotnosti organskih spojin z zelo natančno metodo GC-MS (plinska kromatografija v kombinaciji z masno spektroskopijo), pa je pokazala prisotnost večih organskih spojin. Ker gre za kvalitativno določanje, z njo dobimo le podatek o prisotnosti neke spojine, za bolj natančno kvantitativno določitev pa bi bile potrebne nadaljnje analize. Vsebnosti spojin so glede na trenutno pridobljene rezultate nizke in ne pomenijo večjega kemijskega tveganja. Zanimivo je dejstvo, da so enaka onesnaževala zaznana tudi v potoku pri naselju Blatnik, kar lahko kaže na enak vir onesnaženja.

Bolj zaskrbljujoče pa je mikrobiološko stanje voda, saj so bile v vzorcu zaznane bakterije (enterokoki, escherichia coli), ki nakazujejo sledi fekalij (človeški ali živalski izvor) v vodi.

Sprejemljiva vsebnost teh je za pitno vodo določena pri vrednoti 0 CFU/100 ml, za kopalno vodo pa do 200 CFU/100mL. Pri Doltarjevem mlinu pa so bile te vrednosti za pitno vodo presežene in kažejo na tveganje za zdravje uporabnikov in prisotnost sveže onesnaženosti s fekalijami. Voda torej pri Doltarjevem mlinu ni pitna (pitna ni v nobenem od odvzetih vzorcev, razen na izviru Dobličice v KS Dobliče) in najverjetneje tudi ne kopalna. Glede na rezultate analize vidimo, da je vsebnost E. coli večja od 100 CFU/100 ml, ne vemo pa, koliko je in ali spada med vodo, ki je ustrezna za kopanje. Sklicujoč se na dodatne podatke NLZOH-a, je voda daleč od primerne za kopanje. Mikrobiološko kakovost vode pri Doltarjevem mlinu bi se dalo izboljšati z ustrezno sanacijo kanalizacijskega sistema in čistilnih naprav ob sami reki.

Onesnaženost s fekalijami pri Doltarjevem mlinu ni nobeno presenečenje. Občani vemo, da je nad jezom manjša čistilna naprava, ki pa še posebej ob močnih padavinah ne opravlja svoje funkcije v celoti. Po pričanju prebivalcev hiš v neposredni okolici, takrat v reko pritekajo ne le nepredelane fekalije, pač pa cela vrsta komunalnih odplak in odpadkov iz okoliških gospodinjstev. Zadnja leta smo tudi priča mastnim madežem, ki se še posebej v poletnem času pojavljajo na reki. O slednjih so bili obveščeni pristojni na občini, zato pozivamo Občino Črnomelj, da poda poročilo o ukrepanju glede omenjene prijave in morebitnih ugotovitvah.

Meritve, ki jih je opravil laboratorij bi bilo smiselno večkrat ponoviti, saj rezultati pridobljeni v stabilnih vremenskih razmerah niso enaki nestabilnim (takrat je pričakovano stanje slabše). Smiselno bi bilo izmeriti tudi stanje zdravil, antibiotikov, kofeina, prepovedanih drog in drugih kemijskih spojin v vodi. Narava nam torej vrača s posledicami našega nepremišljenega ravnanja v preteklosti, napoveduje se dodatno slabšanje kvalitete bivanja za prihodnje generacije. Le nekaj desetletij nazaj je bilo pri mlinu mestno kopališče, kjer so se Črnomaljci učili plavati, danes pa je občanom otežen celo dostop do jeza.