Obračun akontacije porabe vode

Poraba pitne vode iz javnega vodovoda se ugotavlja z obračunskim vodomerom – to je naprava, ki je sestavni del hišnega priključka (HP). Nameščena je pred odjemnim mestom in je osnova za obračun izvedenih storitev javne službe; vsak objekt, ki leži znotraj območja izvajanja javne službe, mora biti priključen na javni vodovod, zanj pa mora biti zagotovljeno merjenje porabe pitne vode z obračunskim vodomerom. Vodomeri so večinoma vgrajeni v zunanjih jaških, lahko pa se nahajajo tudi v zaprtih prostorih (na primer v kleti).

Vodarina se uporabnikom storitve oskrbe s pitno vodo, pri katerih se poraba ugotavlja z obračunskim vodomerom, obračunava glede na dobavljeno količino pitne vode v m³. Glede na obračunano porabo vode se obračunajo tudi storitve odvajanja in čiščenja in okoljska dajatev. Obračunava se glede na dejansko porabo v preteklem obračunskem obdobju, to je obdobje med zadnjimi odčitki.

Ob rednem popisu našega popisovalca, ki se opravlja okvirno vsake štiri mesece, se opravi poračun glede na razliko med obračunano količino akontacije vode in dejansko porabljeno vodo v obračunskem obdobju. Na računu za komunalne storitve lahko zato takrat prihaja do odstopanj: pri uporabnikih, ki so porabili več vode, kot jo je bilo obračunane na podlagi mesečne akontacije, je znesek na računu temu primerno višji, pri uporabnikih, ki so porabili manj vode, kot jo je bilo obračunane, pa je znesek na računu toliko nižji.

Akontacija

V mesecih, ko na posameznem odjemnem mestu ni bilo popisa vode, se poraba obračuna po akontacijah. Višina akontacije je izračunana avtomatsko iz sistema in je enaka povprečni mesečni porabi zadnjih dvanajst mesecev. Na željo uporabnika pa lahko višino akontacije določimo tudi ročno in sicer na neko konstantno vrednost glede na preteklo povprečno porabo.

Pri objektih, ki imajo bolj ali manj konstantno porabo, višina akontacije ustreza tudi dejanski porabi, problem pa lahko nastane na objektih, ki imajo izrazito neenakomerno porabo. Le-ta nastane zaradi:

· Defekta na interni napeljavi in posledično večjega iztoka vode skozi vodomer

· Polnjenja bazena

· Na objektih, ki niso stalno naseljeni ali pa so (p)ostali nenaseljeni.

V takšnih primerih lahko pri poračunu pride do velikih razlik. Zato je smiselno, da enkratne izredne porabe vode uporabniki sporočijo na Komunalo.

Poračun

Kadar se ob popisu ugotovi, da je bila dejanska poraba vode večja od zaračunane vode po akontacijah, se razlika obračuna na naslednji položnici in je le-ta ustrezno višja. V primeru, da je poraba nižja kot predvideno, je količina obračunane vode za to razliko manjša.

Naš sistem omogoča le količinski poračun, kar pomeni, da se poračunajo samo storitve, ki so vezane na porabo vode, ostale storitve (odpadki) pa ostanejo nespremenjeni. Morebitna višja preplačila se tako poračunajo šele na daljše časovno obdobje.

Primer: Zaradi izredne večje porabe vode sistem izračuna visoko akontacijo zaradi česar se ob naslednjem popisu ugotovi, da je razlika med obračunano in porabljeno vodo večja kot je nekaj mesečna (normalna) poraba. Na položnici bo pisalo, da je poraba 0, stranka pa bo še vedno imela »vodo v dobro«. Sistem bo izračunal nekoliko nižjo akontacijo, ki jo bomo na naslednji položnici zaračunali kljub temu, da je stranka plačala več vode, kot jo je porabila.

V izogib takšnim situacijam, ki so sicer redke, je najboljše, da nas pokličete v sprejemno pisarno (07 30 61 660) in z našimi zaposlenimi dorečete način črpanja dobroimetja (dobroimetje količin - m³ ali vračilo denarja).

Hišni priključek

Hišni priključek je del vodovodnega sistema od ventila na sekundarnem (javnem) vodovodu do ventila za vodomerom v vodomernem jašku in je last lastnika objekta. Zato je investicija za izgradnjo novega hišnega priključka obveznost lastnika, vzdrževanje in obnavljanje HP pa je obveza komunale in je za lastnika brezplačno. Vir financiranja za vzdrževanje je del omrežnine, ki jo uporabniki plačujejo vsak mesec. Pomembno – morebitna škoda, ki bi jo povzročil defekt in iztok vode iz HP je krita iz zavarovalne police za objekt, če je le-ta zavarovan. V nasprotnem primeru je ta škoda odgovornost lastnika objekta.