Potepuški psi v Črnomlju: včasih tudi 'čudežno' izginejo

V belokranjskem društvu za zaščito živali že leta opozarjajo na problem potepuških psov v Črnomlju in okolici. Psi delajo škodo, trgajo ograje, davijo kokoši, spravljajo se na mačke in vznemirjajo ostale pse. V društvu ob tem pravijo, da pri reševanju perečega problema ne najdejo pravega sogovornika.

Na Občini Črnomelj, ki je koncesijo za opravljanje javne službe zavetišča za zapuščene živali v občini lani podelila zavetišču Meli center Repče pravijo, da se problematika s krdeli potepuških psov pojavlja predvsem na območjih, ki mejijo na romska naselja. V preteklih letih so pristopili k ozaveščanju prebivalcev romskih naselij k odgovornemu lastništvu psov, organizirali so tudi predavanje različnih strokovnih služb, ki delujejo na tem področju, vendar odziva ni bilo. Občine tudi vsako leto sodelujejo v skupni akciji različnih služb v romskih naseljih.

V zavetišču Meli center Repče pravijo, da je problematika zapuščenih psov prisotna v vseh občinah z romskimi naselji. Na območju občine Črnomelj so v prvi polovici letošnjega leta odlovili 23 psov, v 17-ih primerih je šlo za zapuščene živali, šest psov je bilo odvzetih s strani veterinarske inšpekcije in ne bremenijo občinskega proračuna. Problematika zapuščenih psov je po njihovem najbolj pereča na Čardaku, Zadružni cesti ter na ulicah za železniško postajo.

Ko postavijo živolovko, psov ni na spregled

Na Čardaku so že lani postavili živolovko pri zapuščenem gospodarskem poslopju nasproti trgovine Tuš in odlovili štiri pse. Po tem se psi na tistem območju niso več pojavljali vse do letošnjega leta. Na isti lokaciji so takoj postavili novo živolovko, vendar v štirih dneh ni bilo na spregled nobenega psa. Ko so živolovko pospravili, so se psi ponovno pričeli pojavljati.

O krdelu psov, ki so se dnevno sprehajali mimo hiše na Zadružni cesti v Črnomlju in delali škodo, so bili v zavetišču s strani občana obveščeni konec maja. Ko so na dvorišču hiše z dovoljenjem lastnika za teden dni postavili živolovko, tudi tam ni bilo nobenega psa več.

Ključna je pomoč občanov

»Zavetišče lahko uspešno deluje le s pomočjo občanov, ki pomagajo pri odlovu živali, predvsem psov, s tem, da jih poskušajo zadržati do prihoda zavetišča. Zadržati psa ne pomeni, da ga bodo občani lovili ali se kako drugače izpostavljali nevarnosti ter možnemu ugrizu psa. V vseh primerih gre za pse, ki so lačni in iščejo predvsem hrano. Že z majhno količino hrane se lahko psa uspešno omeji v gibanju na določenem prostoru (ograjen vrt, drvarnica, garaža ipd..). Pri tem moramo priznati, da kot zavetišče teh težav nimamo v vaških okoljih, kjer ljudje radi sodelujejo in pomagajo, za kar smo jim hvaležni. Večji problem so mestna jedra, kjer do takega sodelovanja, razen svetlih izjem, prihaja težje, največkrat pa smo v zavetišču 'opozorjeni', da smo za to plačani in naj sami rešujemo probleme,« je zapisal vodja zavetišča Dušan Hajdinjak. Slednji dodaja, da se pri delu soočajo tudi s problemom, kam postaviti opremo za odlov psov, saj nihče ne želi, da bi se le ta nahajala na zasebnem zemljišču. Izgovori pa so tudi bojazen pred maščevanjem Romov.

Rešitev v sodelovanju

Hajdinjak pravi, da bi zavetišče lahko na vseh kritičnih mestih postavilo opremo za odlov psov, pri čemer bi moralo zagotoviti stalno fizično prisotnost enega od zaposlenih, saj opreme ne morejo pustiti brez nadzora. S to rešitvijo bi se stroški za občino občutno povečali.

»Vsem je znano, da krdela psov izvirajo iz naselja Lokve. Zanimivo je predvsem to, da ko zavetišče postavi svojo opremo za odlov, se ti psi ne pojavljajo več. To pomeni, da psi imajo lastnika, vendar ti v času opravljanja odlova, psa zadržujejo doma. Glede na poznavanje razmer pa vemo, da Romi zelo hitro izvedo za vse aktivnosti, ki se tičejo njih,« opozarja Hajdinjak.

Po njegovem bi bilo potrebno v reševanje problematike aktivno vključiti tudi predstavnika romske skupnosti v občinskem svetu, »saj lahko močno pripomore pri rešitvi nastale situacije s tem, da se ti psi zadržijo v naselju, se pokliče zavetišče, ki jih odpelje in oskrbi«. Tak pristop se je izkazal za učinkovitega v občini Kočevje, kjer so romski svetniki odigrali ključno vlogo.

Vodja zavetišča ob tem izpostavlja tudi pomembno vlogo društva za zaščito živali, katerega naloga je predvsem osveščanje ljudi glede oskrbe psov. Tudi tukaj izpostavlja primer kočevskega društva za zaščito živali, ki po njegovem aktivno deluje pri reševanju tovrstnih težav v romskih naseljih na območju občine. »S svojim delovanjem in prisotnostjo dejansko poskrbijo za stalno reševanje težav v naseljih, kakor tudi zelo dobro sodelujejo z zavetiščem. Zavetišče žal nima čarobne paličice, da lahko reši vse probleme, posebej če ni sodelovanja občanov ter ostalih deležnikov. Možnost pristopa in rešitve problemov vidimo le pri skupnem sodelovanju vseh deležnikov,« zaključuje vodja zavetišča Meli center Repče Dušan Hajdinjak.