Pust

Pust 2018 bo kot vsa druga leta čas rajanja, veseljačenja, pustnih šem in norčij. Je čas veselja ob pripravah na pomlad in čas, ko skriti za pustno šemo lahko povemo vse tisto, kar si drugače ne bi upali. Pust je čas, ko šeme prevzamejo oblast.

Pust je starodavna šega. Izvira iz Rimskih časov, ko so februarja po ulicah divjali z groznimi maskami, ki so predstavljale umrle prednike. Pozneje se je običaj pomešal s keltskim običajem preganjanja zime in praznovanja pomladi. V času krščanstva so praznik prestavili pred 40-dnevni predvelikonočni postni čas, tako da ima zdaj na koledarju svoj čas in ime, ki naj bi izhajalo prav iz posta.

Čas pustnega torka je torej zelo odvisen od Velike noči. Ta je premični cerkveni praznik, ki nastopi prvo nedeljo po spomladanski polni luni. 47 dni pred Veliko nočjo je pustni torek.

Pomlad v letu 2018 nastopi 21. marca. Prva polna luna po tem datumu je v soboto, 31. marca 2018. Prva nedelja po polni luni je torej 1. aprila 2018. Takrat je Velika noč. Od tega datuma odštejemo 47 dni in dobimo 13. februar 2018.

Se pravi, da je pustni torek v letu 2018 13. februarja.

Pustovanje se prične še pred pustnim torkom traja praktično cel teden, vrhunec pa doseže v soboto in nedeljo, ko potekajo pustni karnevali in pustne povorke.

Pustne šeme preganjajo starko zimo in kličejo pomlad, zato se na pustni torek pusta obsodi na smrt. Ker pa se gospa zima ne da tako zlahka odgnati, so pustne šeme polne živih barv in vseh oblih, groznih in smešnih. S piščalkami, trobentami, zvonci in drugimi zvočnimi pripomočki opozarjajo nase.

Pepelnična sreda je premakljiv cerkveni praznik, dan, ko se začenja 40-dnevni post. Na ta dan pokopavajo ali sežigajo pusta tisti, ki to niso uspeli narediti že v torek.

Skozi čas so se na različnih področjih Slovenije razvili različni pustni običaji, katerim je skupna točka preganjanje zime in priprava na pomlad. Tako obstaja več skupin z različnimi maskami, ki imajo vsaka svojo vlogo. Tradicionalni običaji in povorke so turistično dobro obiskani.

Najbolj znane pustne maske:

• Cerkljanski laufarji
• Kurenti
• Ravenski pustovi
• Prekmurski pozvačin
• Brkinski Škoromati

Vsako leto so za pustni vikend organizirane pustne povorke in pustni karnevali, kjer v povorki sodelujejo različne našemljene skupine. Te vsako leto poleg tradicionalnih pustnih mask predstavljajo razllčne dogodke iz vsakdanjega življenja, se norčujejo iz odmevnih dogodkov v preteklem letu.

Najbolj znano karnevali in povorke, ki pritegnejo množico ljudi, so:

• Kurentovanje – mednarodni pustni festival na Ptuju
• Borovo gostüvanje v Prekmurju
• Kostanjeviška Šelmarija
• Drežniški pust
• Karneval v Cerknici
• Laufarija v Cerknem
• Istrski karneval

Komur ne zadoščajo domače pustne povorke, se lahko odpravi čez mejo in si ogleda ali celo sodeluje v naslednjih prireditvah:

• Reški karneval
• Beneški karneval
• Kolnski karneval
• Rio Carnival

Med pustovanjem se prileže tudi kaj prigrizniti. V nadaljevanju vam predstavljam recepte za nekaj pustnih dobrot, ki šibijo naše mize med pustnim časom. Če jih ne uspete sami pojesti, so te pustne dobrote ravno pravšnje za maškare, ki vam zvonijo na vratih.

Razlika med pustnimi in navadnimi krofi je samo v tem, da so pustni krofi narejeni za pusta. Takrat tudi v trgovinah poskrbijo za cele skladovnice krofov po posebnih cenah, ki nas čakajo povsod, tako da ne moremo mimo njih.

Sestavine za pustne krofe

• 500 g moke,
• 2 jajci,
• sveži kvas,
• 100 ml olja,
• 300 ml mleka,
• 2 žlički soli,
• 1 žlička sladkorja
• naribana skorja limone ali pomaranče. poskrbite, da bo neškropljena.
• olje za cvrtje
• sladkor v prahu za posip.

Priprava pustnih krofov:

V večjo posodo stresite moko in dodajte jajca, olje, mleko, sol, sladkor, vanilin sladkor, skorjo pomaranče ali limone iz zdrobljeni kvas. Vse dobro umesite v kompaktnejše mehko testo. če je testo preredko, dodajte še malo moke, če pa pregosto, dodajte malo mleka. Testo se ne sme lepiti za stene posode in se ne sme lepiti med prste.

Testo prekrijte s čisto krpo in pustite vzhajati 45 minut. Vzhajano testo vzemite iz posode, razdelite na pol in eno polovico razvaljajte na prst debelo po pomokani površini ter s pomočjo modela ali kozarca pripravite krofe. Postopek ponovite tudi z drugo polovico testa. Tako pripravljeno testo za pustne krofe pustite stati še 15 minut. Pazite, da jih odložite na pomokano površino, da se ne bi zalepili. Nekateri krofe obrnejo in pustijo stati še na drugi strani.

V globoki ponvi segrejte večjo količino olja in vanj počasi spuščajte pripravljene krofe. Krofi morajo v olju plavati. Cvrite po nekaj minut na vsaki strani na srednji temperaturi, da olje ne bo prevroče. Ocvrte pustne krofe vzemite iz posode in odložite na papirnato brisačo, da vpije višek olja. Še vroče krofe napolnite z marmelado.

Preden pustne krofe postrežete, jih posujte s sladkorjem v prahu.

Recept za pustne miške (fritole/fritule):

Pustne miške zelo radi pripravljamo tudi med božičnimi časi, izraz fritole oz. fritule pa bi lahko prevedli tudi kot “ocvrtki”. Čeprav pustne fritole izgledajo kot pomanjšani krofi, je priprava drugačna.

Sestavine za pustne miške

• 400 gramov gladke moke
• 4 žlice sladkorja
• 2 jajci
• 2 jogurta
• 1 pecilni prašek
• 1 vanilin sladkor
• ščepec soli
• 1 naribano jabolko
• malo ruma ali žganja
• naribana limonina skorja

Priprava pustnih mišk

Vse sestavine dobro premešajte. Tako dobljeno maso z žlico jemljite iz posode in cvrite v vročem olju. Miške morajo v olju plavati. Ko pustne miške lepo zarumenijo, jih z mrežico poberite iz posode in odložite na papirnato brisačo, da vpije odvečno olje.

Preden postrežete, pustne fritole posujte s sladkorjem v prahu.

Pa še to ...

Ko našemite svoje otroke in jih pošljete po hišah, bodo veliko več uspeha dosegli, če bodo zapeli ali pa povedali kakšno pustno pesmico.

Od hiše do hiše, od vrat do vrat, prinašamo smeh vam in s smehom pomlad.
zato pa nam dajte en evrček, dva, tri bobe, tri krofe ter košček mesa