Semič v starih cajtih (332)

Doktor pravnih ved Jakob Konda, vrhovni sodnik, Gradnik

V obdobju med obema vojnama je veljalo v gradniškem okolišu, da ima dva pomembna moža: dr. Jakoba Konda iz Gradnika in Ivana Konda iz Praproč. Prvega s področja prava in drugega s področja kmetijstva.

Dejstvo pa je, da je bil družbeni položaj prvega mnogo višji kot slednjega. Pa poglejmo kaj je krasilo izjemnega pravnika, domoljuba in pravičneža dr. Jakoba Konda.

Rojen je bil 13. februarja 1881 na Gradniku, občina Črešnjevec. Njegov oče Jakob se je na Gradnik priženil k znani in veliki kmetiji Stezinar. Bil je razgledan in zelo dejaven mož in dolgoletni župan občine Črešnjevec. Po njegovi funkciji je domačija tudi dobila, še današnje ime »Županovi«. Razumel in podprl je sinovo željo po učenosti.

Po uspešno zaključeni gimnaziji v Ljubljani je Jakob z odličnim uspehom nadaljeval s študijem prava na Dunaju, v Gradcu in Pragi, kjer je na češki univerzi doktoriral leta 1908 in se zaposlil kot sodnik. Leta 1912 se je zaposlil na sodišču v Kamniku kjer je kot zaprošen sodnik avstrijskega vojne sodišča spretno in pogumno rešil mnogim ljudem svobodo, večkrat pa tudi življenje.

V času do leta 1920 je vodil 12 okrajnih sodišč kot starešina, zlasti v času koroškega plebiscita sodnijo v Pliberku, kjer je opravil mnogo požrtvovalnega dela pri ustvarjanju razpoloženja za Jugoslavijo. Potem, ko se je izkazal še tudi na raznih drugih sodiščih, je bil imenovan leta 1921 v Celje, leta 1928 k okrožnemu sodišču v Ljubljani in leta 1929 na apelacijsko sodišče v Ljubljani. Od julija meseca 1931 je deloval kot sodnik kasacijskega sodišča pri Stolu sedmorice, oddelek B v Zagrebu, kjer je bil po nazivu najstarejši slovenski sodnik.

Dne 2. oktobra 1936 pa je bil, v imenu Njegovega Veličanstva kralja Petra II. z ukazom kraljevega namestništva in na predlog pravosodnega ministra ter soglasjem vlade imenovan za predsednika »stola sedmorice v Zagrebu za Slovenijo in Dalmacijo.« Stol sedmorice je bilo kasacijsko oziroma vrhovno pritožbeno sodišče. Danes je to Vrhovno sodišče.

Kot odličen sodnik z ogromno prakso in sodobnim obvladovanjem pravne judikature in pravne literature je bil izredno tenkočuten tudi za najmanjše krivice, ki bi se mogle zgoditi stranki. Zaradi teh odlik je užival zaupanje ljudi.

Po prenehanju funkcije v Zagrebu je nadaljeva delo v Ljubljani, kot vrhovni sodnik, vse do leta 1943, ko se je upokojil. Bil je samski. Umrl je v Ljubljani 28. julija 1970. Izpolnila se mu je zadnja želja, da bi eno noč pred pogrebom na Gradniku, počival v rojstni hiši. Domači so spoštovanje izrazili še z eno nočjo.

Spominsko obeležje na pokopališču nas spominja na rojaka, ki je sledil Prešernovi Sibili.

Jože Konda, Vnanje Gorice pri Ljubljani