Stara Metlika (191)

Zobar

Piše Alenka Mežnaršič.

Kok i kdej s'm prve zobi zgubila, tega se sploh ne spomnem, je b'lo fsega drugega hudega preveč i to ni b'lo pomembno. Kdej s'm pršla f Metliko, s'm se smejala sz drugih, ki so me pa fsake tulko cajta boleli. Tovaršica Zora Herakovičeva nas je f šuli vučila, da si mormo zobi fsako jutro oprat i skrtačit po fsaki jedi. Ja s'm trdno prepričana, da pu nenih šularof, sz manoj vred ni tega upoštevalo.Kdej me je bolu zob so mi dali šnopsa gor, ja neznam ak je kej pomoglo. Pol kdej je lice zateklo polej je b'lo malo bulje. Je mi pa zdej nekdo reku, zakej iz slif kuham marmelado, kaj si boš dela marmelado na zob, kdej te bo bolu? Sej zdej je tak i tak fseglih zakej jmam več tretje zobi f gofli. Ja nimam dnara, da bi si kupla une, ki pravijo, da so fsadki, moji so natikači, pa seglih se najim sz nimi. Moja soseda jih ne nosi, pravi, da jo žulijo, pa jih jema f žepi skop sz mobitelom. S'm rekla naveži si jih na špago pa za vuha, kot očale, pa bo. Je pa res problem sz zobih celo živlejne.

Vrn'mo se nazej, ki je biu tam f Opalkovi hiši, ki je b'la zrušena i polej nova postavlena, not je zdej naš gasilec Srečko sz družino. Baš tam na tem fudoši pr' Opalki je zobi popravlou i vrtou dr. Horvat. Ta čakalnica, najbrž se iše kdu spomne, je b'la prazna soba ni b'lo bogme ni enega stolca za fsest se. Gruča lodi je stala i se gazla i rinla na vrata, kdej so se odprla. Lahko s'm i naprej stala, so me odrilni, da namesto da bi šla na una vrata f ordinacijo s'm zletela kaj frnikula na una proti Strnišči. Čakali smo vure i vure, kot ozebel na sonce. Je mi pa fseglih se uspelo prefuzlat na t'sta mučilni stolc. Kdej ga je spustu malo nižje, da s'm se lahko nateknila na zic, je začnu gledat po mojih zobih. Čudu se je ke s'm ja prej b'la? Sej s'm b'la samo ne prideš do nega, to se pravi, da i zdej ni hudičeve razlike, skorej tako ko i prej. Al si privat plačevej, al pa fotlej, ki brez zobi ni lahko govorit, jej župo, ki je ni treba grist.

No polej je začnu on vrtat po mojih zobih. Mašina je tulila a bogme s'm i ja. Bolelo me je kaj vrag, kaj ne bo on je štepou na t'sto mašino sz nogo i gonu, glih tako kot moja teta, kdej je šivala na singerco i krpala stare plahte. Samo ona je na obedve noge on pa samo na eno. Mislim,da je i nega zvečer noga bolela kdej je nehou vrtat, gor do riti. Zvrtou je en zob f lukno je nekej nametou, mi je že do doma odpalo, pa pridi drugi teden. Una lukna, ki ni b'la zamašena mi je do drugega tedna iše jezik zrezala. I tako drugi teden ista pesma. Vrtejne i vrtejne, betonirejne, ki je valej odpalo i nazadne se je fse skop sesipalo i zobof ni b'lo. No polej se pa smej, tako ko zajc, samo sz prvih zobih.

Hvala bogi, da je polej dr. Vinko krenu f Črnomelj i f penzijo, da je pršu nof, mlad dentist sz buljo prakso ko prejšni. Delou je baš i f zdrafstvenem domi i buljo vrtačo mašino so mu kupli. Ta ni b'la kot una stara šteparca, na kero je Vinko delou iše pr partizanih. Mela s'm srečo, da s'm i na vrsto pr'šla. Ta človek mi je zvrtou i zaplombirou štiri zobi obenem. Ja ga fprašam kdej bomo naprej, človek odgovori, da je gotovo. To je b'lo ondej skorej znanstvena fantastika, po prejšnih norostih po mojih čvalah i zobih. I tako je on, ta mladi dr. Nered, meni rešu uno, kaj je Vinko iše pustu.

Laho s'm se smejala, flakala, dokler je držalo a bome je iše dougo. Ja s'm mu jako hvaležna za fse kaj mi je naredu. Zdej jmam, pa tako kok mam, ja s'm sz nimi zadovolna, naj me služijo iše fsaj dok ne vmrem, ni moč na vrsto nekri prit. Se bo treba spet gazit po čakalnici.