V Semiču posvetili obnovljeno župnijsko cerkev

V Semiču je včeraj novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference dr. Andrej Saje ob somaševanju domačega župnika Luke Zidanška in več drugih duhovnikov posvetil v celoti obnovljeno župnijsko cerkev sv. Štefana, ki ima ne le sakralni, ampak tudi velik kulturni pomen. Mogočna cerkev, ki je prvič omenjena že v 13. stoletju v listini, s katero je oglejski patriarh Berthold ustanovil župnijo v Črnomlju in ji podredil tudi cerkev v Semiču, je tako po štirih letih celovite ter skrbne obnove, zaživela v lepši notranji in zunanji podobi.

Župnija Semič je s finančno pomočjo občine in države zadnjih nekaj let sistematično prenavljala kompleks objektov okrog cerkve sv. Štefana. Letos je bila na vrsti še obnova fasade, ki je poleg zidarskih in restavratorskih del, obsegala tudi restavriranje starih lesenih kipov v nišah in njihovo prestavitev v notranjost cerkve ter namestitev novih kipov na pročelju. Obnovitvena dela so tako v celoti zaključena, cerkev pa je bila v nedeljo po 200 letih ponovno posvečena.

Opravljena dela je predstavil Alojz Derganc, ki je škofu Sajetu izročil tudi izvod obsežne monografije Župnija Semič - Nekoč in danes, ki so jo izdali ob tej priložnosti. Z izbranimi besedami se je ob koncu maše župniku Zidanšku in škofu Sajetu zahvalila Marjeta Lipar. Poleg semiške županje Polone Kambič in njenega črnomaljskega kolega Andreja Kavška, so bili med množico prisotni tudi ostali ugledni gostje.

Prepevali so združeni župnijski zbori, praznovanje farnega dneva ob posvetitvi cerkve pa so po maši pod šotorom obogatili ansambel Pajdaši, Slovenski oktet, godba na pihala Semič in godba na pihala Vodice.

Semiška župnija je med najstarejšimi v Beli krajini. Njen zaščitnik je sv. Štefan mučenec po katerem nosi ime tudi cerkev sv. Štefana v Semiču, ki je bila v pisnih virih prvič omenjena leta 1228. Takrat je bila še podružnica črnomaljske farne cerkve, leta 1268 pa je prišla pod upravo križniškega reda. Skozi stoletja je doživela več predelav in povečav. Semičani so okoli leta 1526 v času turških vpadov cerkev obdali z dvojnim obzidjem, ki je vidno še danes in dodatno utrdili zakristijo. Najbolj prepoznavno arhitekturno podobo in opremo je cerkev dobila v obdobju zrelega baroka sredi 18. stoletja. V 19. in 20. stoletju je sledilo več manjših posegov namenjenih predvsem vzdrževanju stavbe, njene opreme in okolice.

Leta 2003 je Občina Semič cerkev zaradi njenih kulturnih, arhitekturnih in umetnostnih kvalitet razglasila za spomenik lokalnega pomena. Sledilo je še nekaj manjših posegov. Leta 2007 so na novo prekrili cerkveno ladjo, leta 2014 so na severni strani dozidali novo zakristijo. Kljub rednemu vzdrževanju je cerkvena stavba sredi Semiča kazala vse bolj klavrno podobo. To je še posebej prišlo do izraza po zaključku celovite preureditve semiškega trškega jedra. Zato so se v Semiču po več letih pogovorov odločili, da se lotijo še celovite obnove njihove farne cerkve, ki je največja v Beli krajini.