Zgodbe, ki so jih spisale vinske etikete

Pred dnevi je minilo okroglih 30 let odkar je Zdravka Abram v svojo zbirko vložila prvo etiketo s steklenice laškega rizlinga. Nalepila jo je na list papirja, zraven zapisala datum, zbrano družbo ter dogodek in tako je začela nastajati edinstvena zbirka, v katero Zdravka shranjuje le etikete s steklenic, iz katerih je srknila vsaj požirek žlahtne kapljice. Črnomaljska rojakinja, ki že vrsto let živi v Kostanjevici na Krki, je zbirko vinskih etiket z dodano vrednostjo poimenovala Suha vinoteka. V njej se je do danes v petih mapah nabralo okrog 1050 etiket iz kar 25 držav. Zbirateljica pravi, da na ta način vinu podaljša življenje in kar je morda še pomembneje – ohranja spomin na druženje. Vino namreč po njenih besedah ne velja kaj dosti, če ga ne podeliš s prijatelji.

Še bolj kot obširnost njene zbirke Zdravko Abram veseli, da je v njej ogromno lepih spominov na dogodke in druženja, ki bi drugače šli v pozabo. Ob večini etiket so zapisani priložnost, datum in namen srečanja, podpisi in utrinki o sprotnem počutju, kar tvori zanimive zgodbe. Teh se je v treh desetletjih nabralo toliko, da je zgovorna upokojenka suho vinoteko zdaj nadgradila še s knjižnim prvencem Radožive zgodbe. V knjigi je zbranih okoli 40 dogodkov in etiket, pospremljenih z zabavnimi, žgečkljivimi in hudomušnimi prigodami, torej takšnimi kot je po naravi tudi avtorica sama. Iz zapisanih zgodb je tako kot iz etiket samih, čutiti spoštljiv odnos do vina in do vinarjev, predvsem pa je v knjigi ogromno lepih spominov na dogodke in druženja, ki bi drugače utonili v pozabo.

Etiketa ni zgolj okras vinske steklenice

Poznani enolog dr. Julij Nemanič je v zapisu Knjigi na pot med drugim zapisal, da nas avtorica knjige Radožive prigode spomni, da etiketa ne pomeni samo okrasa vinske steklenice, temveč ponuja dragocene podatke o vinu. »Olajšajo nam žlahtno kapljico spoznati, doživljati originalnost, tipiko in vino ovrednotiti. A tudi je lahko drag spomin na nepozabna druženja, doživetja, ki jih je požlahtnilo dobro vino s prepoznavnim značajem. Žal se pogosto v družbah vino kar pije kot običajna pijača. Premalo je radovednosti, čeprav je vsaka steklenica original zase. Za sorto ljudje po navadi vprašajo, a s tem se zanimanje konča. Veliko vpliva na značaj vina pa imajo poreklo, lega, letnik, pa tudi ustvarjalnost vinogradnika in vinarja,« še zapiše dr. Nemanič.

Zdravka Abram upa, da bo tudi ostalih 1000 in več etiket ter prav toliko zgodb, ki tokrat niso zajete v knjigi, nekoč prav tako dobile svoje mesto med platnicami, saj si vino in vinarji zaslužijo, da se jih ohranja v spominu.

Projekt Suhe vinoteke so evidentirali tudi v okviru akademije za inovativni turizem, zgodbe pa so priložnost tudi za prispevek v zakladnici dediščine vinogradništva in vinarstva.