Jaka Dragoš: Direktno iz Podzemlja

Vročina vbija!

Smo glih neki na začetku pravega poletja. Cajt, ko se vročinski vali menjajo en za drugim, asfalt se spreminja f pečico i Koupa v juho.

V Kurdistanu so meli pred par leti čak i 40°C. To je za pu stopinje hladneje ku je slovenski rekord. Za primerjavo je najvišja temperatura, ki je bla bilo kda izmerjena 57,7°C leta 1913 v Dolini smrti, v ZDA. Ak bo letos pal kak rekord to nemormo rečt, lahko pa ziher rečemo, da bo še jako vroče. Vročina te lahko vglavnem vbije na več načinof. Lahko se zgodi da pr Bartusu zmajnka špricera alpa, da se znajdeš na veselici brez vode, i pol morš čez celo Metliko z suhim gobcom, lahko se spotkneš na razbeljenem asfaltu i padeš s faco natla i pol maš opekline na faci. So pa i bolj resni načini, kk prekomerna vročina škodi.

Vročinski vali so obdobja z nenormalno visokimi temperaturami zarad kerh lahko ljudi čak vmremo. Obseg i fpliv, ki ga ma vročinski val je odvisen od tega kulk je močan ta val, pa i od ljudi, ki ga preživljajo. Z globalnim segrevanjem postajajo vročinski vali fse bol pogosti, daljši i močneji. Gobalno gledano se od začetka 20. stoletja povprečne letne temperature dvigajo i vrjetno se bojo dvigale iše dalje. Isto tak je blo zabeleženo f popvprečju 15 od 16-ih najtoplejših let, odkdej merimo temperaturo, od leta 2000 do dns.

Najpogosteji simptomi ki jih povzročijo vročinski vali so med drugim: vročinski krči - to so krči, najpogosteje f trbuhu, rokah alpa mečih, ki nastanejo ko izšvicaš preveč vode i soli iz telesa. Običajno nastanejo, ko si predolgo na vročem i si dehidriran, sploh, če igraš fuzbal alpa kako podobno glupost po soncu. Naslednja stopnja je vročinska izčrpanost. To je že resno stanje, nujno moreš k dohtaru. Ponavadi se pojavi ko si na vročini več danof skupej i jako slabo piješ vodo. Za to stanje je značilno jako močno švicanje i visok srčni utrip, znaki, ki kažejo, da se je telo pregrelo. Zadnja stopnja je vročinska kap. Pojavi se, ko telo več nemore nadzorovat svoje temperature i se temperatura tela dvigne na 41C alpa višje. Običajno je to šele zadnja stopnja po krčih in izčrpanosti, lahko pa se pojavi i brez predhodnih simptomof.

Vročinski val, ki je bil leta 2003 zadel Evropo je vbil približno 70.000 ljudi, večinoma starejših. Samo v Franciji je bilo žrtev 15.000.

Ekstremna vročina fpliva na fsakega. So pa eni ljudi dosti bolj občutljivi na vročino. Za to so odločilni vglavnem 3 dejavniki: izpostavljenost vročini - ljudi ki delajo cele dane na soncu, brezdomci, ki se nimajo kam skrit pred vročino, alpa če nimaš klime v bajti si bolj izpostavljen vročini; slaba toleranca - eni ljudi dosti težje prenašajo vročno, posebej starejši, nosečnice in otroci. Praf tk si bolj občutljiv na vročino, če si pijan. Tretji dejavnik je možost, da se prpraviš in odzoveš eni so bolj sposobni, da se izognejo vročini ko drugi. Ljudi si nemorjo privoščit klime alpa elektrike za njo, eni se nečejo preselit kam na bol hladno, dosti pa jih tudi popravlja ceste celo poletje.

Obstaja pa i več načinof, kak se lahko zaščitiš pred vročino. Najbolj pogosta je uporaba klime, alpa če preživiš cajt v aklimatiziranih placih npr. na pošti alpa f trgovini. Uporaba ventilatorof, ko je temperatura pod 35°C. Zaradi ventilatorof, lahko švic hitreje izpari iz telesa i zato je telo bol hladno. Mrzl tuš alpa skok v Kolpo - smo pazi, da pregret ne skočiš direktno v mrzlo vodo, hoj not počasi alpa te bo kap, sploh če si stareji i maš slabo srce. Zmanjšej direktno izpostavljenost na soncu. Ogromno izogibanje kofeinu in alkoholu, če nisi glih na kaki pejsji procesiji. Jej hrano, ki je lahka i hitro prebavljiva, na primer solata alpa sadje. Nosi cunje, ki so ohlapne i ne nekih oprijetih trenirk. Prepoznaj simptome vročinskih bolezni in se pravilno odzovi. Spremljal vreme, da vidiš kdaj i kadi bo najbol vroče.

Ljudi poletje je konc, al še skus se je treba pazit! Če ne pa za drugo leto.