KAJ ME JADI?: Dejo Jakofčič

SMRDELO JE

Prejšni mesec se ni fse vrtelo smo okuli maškar i krofof. Krofe smo zmesli iz moke, moka je ratala iz pšenice. Pšenica je zrasla na njivi, a seme je za vzklit med drugim rablo gnuj. Zime je uradno konc i kmeti so s prejšnjim mescom bulj intenzivno začeli sipat gnojnico na njive. En-krat-ena je da gnuj smrdi. Par sekund i pol se nus navadi, a i drek je neka naravna stvar. Vsak, ki razume kmeta, zna da je to čist normalna faza, ki se mora zgodit, da mamo ljudi kaj za pikat na krožnikih.

Al v Metliki je prejšni mesec fajn smrdelo, i to ne po klasičnem spomladanskem štalskem gnuju, ki ga čez guzice porinejo vlke živali.

Smrdelo je več danof. Smrdelo je tak, da se i Črnomalci, ki majo temu adapterane nuse, niso mogli načudit. Smrdelo je, da so meli zaposleni v firmi, ki v Metliki toči naftne derivate, maske na glavah. Smrdelo je tulk, da Ljubav na selu ni bla več glavna tema pogovorov v Metliki. Če še kdu nezna, je Metličanka notr. Al je bla not, neznam.

Vglavnem so se debate namesto z ˝bok, kak si˝, začele z ˝jebemti, še skus smrdi˝, ˝ljudi bruhajo na pumpi˝, ˝koji kurac so sipali˝ i podobnimi komentari. Metlika je mala i informacije se hitreje razšerijo prek balkonof, ko prek fejsbuka. Tak se je v par urah znalo, kdu, kak zakej i pokej je povzroču ta smrad.

Kaj se tiče časovnega obdobja sipanja i dovoljenih stopenj smradu v tem primeru, vse v skladu z zakonodajo. No, to drugo je itak avtomatsko, ki nimamo predpisano kulko lahko i kulko nesme smrdit v Sloveniji.

Treba je poudarit, da se je povzročitelj okoliškim sosedom najbolj sporne njive odmah opraviču. Računali so, da bo naslednji dan po raztreseni gnojevki padal dž i sprau smrad v zemljo, al so se zakalkulerali. Kaj se mene tiče fer poteza i razumljiva razlaga.

I res je v noči na pustni torek padau dž in smo namesto pusta pokopali smrad – no, fsej večinoma. Če je veter pihnu v pravo stran, smo se ta dan lahko pomastli s krofom, i to vni.

Srečko Kosovelof je enkrat zapisal, da je gnoj zlato in obratno. Mogoče je hteu povedat, da more včasih smrdit, da maš od česa živit.

Vglavnem blo je kaj je blo, narava je svoje nardila. Kljub temu, da so taki dogodki super, da mamo v Ruzancu o čem pisat, bi blo vseeno fer, da se to s tem gnojnim pripravkom ne ponovi več. Verjamem, da se da rešit na kak drug, metliškim nusom bulj prijazn način.

Bomo vidli je reku slepi.