Pogovarjali smo se z …

Večkrat sem videval črnega audija ljubljanskih registracij in zraven na parceli človeka, ki sam obrezuje sadje. Kdo bi si mislil, da tudi ministri to počnejo sami.

Na ministra Hojsa vsak od nas gleda drugače. Eni pravijo, da je najboljši v svojem delu, drugi trdijo nasprotno. Jaz pa sem slišal, da je izredno inteligenten človek, kar s svojimi potezami tudi dokazuje. Odločil sem se, da bom z njim, sicer virtualno, opravil intervju in ga javnosti predstavil v drugačni luči in ne takšni, kakršno nanj mečejo posamezniki in določeni mediji.

Kljub obilici obveznosti, ki jih je imel, si je našel čas in odgovoril na moja vprašanja.

1. V nekaj besedah opišite svoj karakter.

Po naravi sem precej trmast in vzkipljiv človek. Nekateri pravijo, da sem kolerik, čeravno sem moral do sedaj, na vseh delovnih mestih, ki sem jih opravljal, močno brzdati svojo vzkipljivost. Sicer pa sem po naravi zelo deloven človek, saj mi je najtežje nič početi.

2. Imate kakšen hudomušen spomin iz otroštva?

Ne najboljši in precej vezan na moj karakter. Tam nekje v tretjem razredu osnovne šole, sem, ker se mi nekaj ni zdelo povsem pravično, »znorel« nad učiteljico. Skupaj s starši, smo se morali vsi javiti na razgovor pri ravnatelju, kjer so mi pojasnili, kako je z upoštevanjem hierarhije. Kasneje sva z učiteljico lepo sodelovala in jo imam v lepem spominu

3.Kako so potekala vaša srednješolska leta in kaj vas je navdušilo za nadaljevanje študija na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo.

To so zame bila najlepša leta. Vedel sem, da bom gimnazijo naredil (čeravno nisem bil ravno vzoren dijak) in da se bo resno delo začelo šele na fakulteti. V tistih dijaških letih sem poleg lumpanja s sošolci, petkrat tedensko užival na treningu, na nogometnem igrišču Slovana, ob sobotah pa smo praviloma imeli tekmo. Samo nedelje so bile povsem proste.

Bili smo prva generacija, ki je po srednji šoli odšla na služenje vojaškega roka, zato sem imel pri odločitvi za študij dodatno leto, da bi se morda premislil. Sam sem si prvotno želel študirati pravo, a me je oče odvrnil od tega (tudi sam je bil pravnik). Na mnogo načinov mi je svetoval, da grem študirati na tehnično fakulteto. Nazadnje sem se res odločil za tehniko, pri čemer mi je bilo gradbeništvo najbližje.

4. Kako ste gledali na politiko v študentskih letih?

V študentskih letih se s politiko nisem ukvarjal, Tudi v ZSMS (socialistična zveza mladine Slovenije) nisem nikoli vstopil, saj smo bili doma izrazito antikomunistično vzgajani. Eden od stricev je padel v partizanih, drugi je bil dvakrat zaprt na Glem otoku. Dobro smo bili seznanjeni z zlorabo pravih idealov, ki so jih komunisti po vojni, pa vse do naše osamosvojitve, uporabljali zgolj za lastne privilegije. Politično delovanje v tistih letih , tudi znotraj študentske organizacije, je bilo omejeno na eno, komunistično stranko.

5. Kdaj ste prvič vstopili v politične vode in kaj vas je do tega pripeljalo?

V letu 1988 sem se zaposlil in dobro se spomnim, kako smo tiste zgodnje poletne dni takoj po delu (ali pa že med) s kolesom dirkali proti Roški, da smo izkazovali podporo zaprti četverici. Kasneje, ko so se rojevale stranke, me je prijatelj Andrej iz študentske veroučne skupine povabil, naj se pridružim Slovenskim krščanskim demokratom. Tako sem na prvih demokratičnih volitvah, pri 28. letih, leta 1990, že kandidiral in bil izvoljen v mestno skupščino mesta Ljubljana. Kasneje sem, bolj ali manj intenzivno,vseskozi bil politično aktiven.

6. Na kaj ste najbolj ponosni v svoji karieri?

Morda se bo slišalo malce nenavadno, a gotovo sem najbolj ponosen na svoje tri hčere. Potomstvo, danes že vnuki, ne glede na kariero, je tisto prvo, kar mi pomeni največ. V svoji karieri, pa sem bolj kot na funkcije, ponosen na to, da sem bil v njej prepoznan kot izjemno učinkovit in operativen. Kar nekaj je projektov, ki sem jih vodil in sem z njimi izjemno zadovoljen. Če pa se omejim zgolj na ključne uspehe, pa gotovo lahko izpostavim, da sem leta 1990 na prvih demokratičnih volitvah premagal direktorja družbe v kateri sem delal, da smo v času ko sem služboval v mestnih službah, pod mojim vodstvom zgradili centralno čistilno napravo Ljubljana in poslovno stavbo podjetja, v času ko sem služboval na DARS-u izpeljal uvedbo avtocestnih vinjet, na ministrstvu za obrambo poimenoval vojašnice po padlih teritorijalcih in uspel s predlogom, da pred predsedniško palačo stoji ob praznikih častna straža. Še cela vrsta drugih zadev je, na katere sem zelo ponosen, a vseh ni smiselno naštevati.

7. Katerega svetovnega politika, lahko tudi zgodovniskega, najbolj cenite in zakaj?

Zgodovinsko gledano je gotovo mnogo posameznikov, ki so pomembno prispevali k današnji večinski demokratični ureditvi po svetu. Sam bi izpostavil dva. Prvi je ameriški predsednik Ronald Reagan, ki je v veliki meri prispeval k zlomu komunističnega sistema na evropskem vzhodu, doma pa z načelno in trdo politiko, vzpostavljal pravo tržno ekonomijo. Tista njegova poteza, ko je ob stavki letalskih kontrolorjev, leta 1981, razbil njihov monopol z vpoklicom vojaških letalskih kontrolorjev, me je posebej navdušila. Na evropskem parketu pa je to gotovo nemški kancler Helmut Kolh. Najprej zato, ker se nikoli ni pustil manipulirati s strani medijev in je raje, kot da bi jim bil všečen, zavračal intervjuje s tistimi, ki so ga blatili. Še bolj pomembno pa je njegovo delo ob združitvi obeh Nemčij. Tako razdeljen narod, ki je leta živel v različnih ekonomskih in ideoloških družbah, je prav po njegovi zaslugi postal enoten. Tudi za našo razdeljeno Slovenijo bi to bil lahko dober vzornik.

8. Kako bi otroku predstavili delo ministra za notranje zadeve?

Z razliko od mnogih, ki so se branili imena policijski minister, se tega sam ne branim. Otroku je to delo najlažje in najrazumljivejše pojasniti tako, da je to delo namenjeno temu, da skrbi za policijo.

9. Kako poteka tipičen dan ministra za notranje zadeve?

Sam se od doma odpravim ob 8. uri zjutraj, bolje rečeno takrat pridejo pome (sem namreč varovana oseba) . Od dneva do dneva so obveznosti različne, a se pred 18. uro praviloma ne zaključijo. Pogosto sem doma šele okoli 20. ure. Tudi mnoge sobote in nedelje, še posebej v času nesrečne epidemije, so delovne.

10. Katero pozitivno odločitev prejšnjega ministra bi izpostavili?

Gotovo je bilo pozitivno to, da je poskrbel, da so se sredstva za opremo in osebna zaščitna sredstva policije ustrezno povišala.

11. Katere tri razlike med delom na ministrstvu za obrambo in ministrstvu za notranje zadeve bi poudarili?

Obe funkciji sta izjemno zahtevni, v marsičem slični, prav tako pa obstaja tudi nekaj razlik. Če me sprašujete po razlikah, potem je gotovo to, da je delo notranjega ministra, še posebej v časih, ki jih živimo, mnogo bolj na očeh in udaru javnosti. Glede na aktualno stanje migrantske problematike v EU okviru ocenjujem, da imaš kot notranji minister lahko večji vpliv na zakonodajne rešitve, kot ga ima npr. obrambni minister pri evropski obrambni politiki. Znotraj sistema samega, pa si kot notranji minister mnogo bolj omejen pri usmerjanju in nadziranju dela policije, kot je to obrambni minister pri delu vojske.

12. V eni povedi opišite deželo Slovenijo.

Moj dom in dežela, ki je ne bi menjal.

13. Kdaj ste prvič prišli v Belo krajino in kaj vas je tu najbolj očaralo?

Uh, to je pa potrebno že kar malo pomisliti. Tašča je doma iz Bele Krajine. Tam nekje sredi osemdesetih, sem začel bolj pogosto zahajati tja. Nekaj milega, toplega je v naravi Bele Krajine. Ljudje so pa tako gostoljubni, da bi, če bi vsakič prisluhnil tistemu njihovemu, »si boš popil«, potreboval že kakšno zdravniško pomoč.

14. S čim se najrajši ukvarjate v prostem času?

Če se le da, za vikend zavijem v gore. Tista samota in širine tam gori mi polnijo baterije. V mesecih ko močno raste trava, pa je štirinajstdnevni obisk Bele krajine nuja. Pogled na pokošeni breg ali obrano sadno drevje je za notranji mir povsem primerljiv tistemu, ko stojiš na samotnem vrhu.

15. Še kakšna zanimivost glede vas, ki bi jo radi izpostavili, a javnosti še vedno ni znana?

Morda zgolj to, da smo ministri povsem običajni ljudje, s svojimi dobrimi in slabimi lastnostmi.

16. Nekajkrat sem vas videl na Grabrovcu pridno obrezovati sadje. Ali bi mi bili pripravljeni ob naslednjem obisku svetovati, kaj storiti glede mojih starih sort jablan? (seveda ob pogači in Belokranjcu in primerni varnostni razdalji)

Vašo pogačo sem spoznal pri ženini teti, ki je živela na Grabrovcu (je že pokojna). Odlična je. Glede dreves pa boste morali vi mene kaj naučiti. Že dolgo iščem čas, ko bom obiskal tečaj sadjarstva, saj celoletno obrezovanje delam bolj po občutku, kot s kakšnim strokovnim rezom.

Glede razdalje pa upam, da jo naslednje poletje ne bomo več potrebovali.

17. Cviček ali Metliška črnina?

Zelo slab sem v pitju vina. Sam raje zvrnem vrček piva, kot kozarec vina. Tako da se v tem popolnoma prilagodim okolju. Ko sem na južni strani strani Gorjancev je to črnina, na severni pa cviček.

Avtor: Aleksander Vuković