Med okoli 1000 različnimi spojinami, ki jih lahko zaznamo v vinu, je prisoten tudi reveratrol. Ta se pojavlja predvsem v rdečih vinih. O resveratrolu je bilo napisanih že mnogo raziskav, njegovo delovanje pa še ni popolnoma razumljeno. Obstaja verjetnost, da pozitivno učinkuje na naše zdravje. Zmanjšuje namreč pojavnost kapi, kardiovaskularnih bolezni in bolezni ledvic, vnetnih bolezni, sladkorne bolezni, deluje antikancerogeno in zavira nekatere dejavnike staranja.

Vsebujejo ga predvsem nekatera rdeča vina, kot so modra frankinja, modri pinot, šentlovrenka in merlot, najdemo pa ga tudi v svežem grozdju, v rdečem jagodičevju ter oreščkih, najvišje koncentracije pa so bile zaznane v koreninah japonskega dresnika (Polygonum cuspidatum), ki je pri nas poznana kot invazivna vrsta in jo pogosto najdemo na vlažnih in zamočvirjenih mestih.

Resveratrol je polifenolna spojina, ki deluje primarno kot antioksidant, ki v telesu nase veže proste radikale, ki so lahko nevarni našim celicam. V grozdju se tvori zaradi različnih stresnih dejavnikov iz okolja, med katere uvrščamo poškodbe, izpostavitev UV svetlobi in različne kemične signale iz patogenih gliv in bakterij. Vsebnost resveratrola v grozdju oz. v vinu niha od leta do leta in je različna po različnih vinorodnih regijah, saj se intenzivnost stresnih dejavnikov spreminja vsako sezono. V vinu se resveratrol pojavlja v 3 oblikah: kot trans-resvetatrol, cis-resveratrol in resveratrol-glikozid. Med naštetimi prevladuje prvi, njegovo delovanje pa je tudi najbolj natančno raziskano.

V vinu se resveratrol pojavlja v različnih koncentracijah. Največ ga najdemo v vinih sort modri pinot, modra frankinja, šentlovrenka in merlot, pri omenjenih sortah pa se koncentracije gibljejo od 3,6 do 13,1 mg/L, kar je tudi pri kozarcu vina že znaten vnos resveratrola. Zagotovo je koncentracija resveratrola odraz tudi lege pridelave, kar so v študiji dokazali, saj so vina iste sorte iz primerljivih geografskih širin, pa kljub temu dajejo različne koncentracije resveratrola.

Blagodejno učinkovanje fenolnih spojin v vinu, kot je na primer resveratrol, se odraža v teoriji »francoskega paradoksa«. Leta 1991 je francoski znanstvenik Serge Renaud predstavil svojo teorijo, da je pojavnost kardiovaskularnih bolezni in debelosti pri Francozih nižja od pojavnosti pri Američanih in Angležih, kljub temu da uživajo približno enako kalorično hrano. Razlog za razliko naj bi bil uživanje zmernih količin rdečega vina, ki tveganje za pojavnost tovrstnih bolezni zmanjša. Po objavi te teorije se je poraba rdečega vina v ZDA bistveno povečala, leta 1995 pa je U.S. FDA (United States Food and Drug Administration) spremenila svoje mnenje in sedaj trdi, da uživanje zmernih količin vina ob hrani ni škodljivo, če pri posamezniku ni prisotno tveganje za pojav drugih bolezni, povezanih z alkoholom. Dodatne raziskave v preteklih letih pa dodajajo, da je razlog za razliko kombinacija uživanja rdečega vina in fenolov iz druge hrane, ki je pogosto prisotna v prehrani Francozov.

Raziskave so pokazale, da uporaba resveratrola pri bolnikih sladkorne bolezni tipa II poveča občutljivost na inzulin in zmanjša količino sladkorja v krvi, ne vpliva pa na možnost pojava bolezni. Njegovo delovanje je odvisno tudi od pojavnosti bolezni, ki se razvijejo kot posledica sladkorne bolezni tipa II. Delovanje v teh kompleksnejših primerih je do neke mere raziskano in v določenih primerih daje dobre rezultate, spet v drugih pa ni učinka ali pa so negativni. Prav tako se je izkazal kot učinkovita spojina pri zmanjševanju debelosti, željenega učinka pri morbidni debelosti pa žal ni bilo.

Resveratrol je molekula s širokim spektrom delovanja, kar je zaželena lastnost zdravil za boj proti raku. V raziskavah je bilo odkrito, da je zdravljenje rakavih obolenj z dodatkom resveratrola najbolj uspešno pri raku na dojki, raku debelega črevesa in pri diseminiranem plazmocitomu (rakava bolezen belih krvnih celic). Dodatne raziskave bodo potrebne, preden bomo boljše spoznali antikancerogeni učinek resveratrola, kljub temu pa so dosedanje raziskave pokazale veliko upanja. Vendar pa uporabnost resveratrola omejuje še en dejavnik, in sicer njegova biološka uporabnost (delež zaužite spojine, ki preide iz prebavnega trakta v cirkulacijo). Reveratrol je namreč hitro razgradljiva molekula, zato se večina zaužitega polifenola razgradi, še preden vstopi v krvni obtok, poleg tega pa je tudi slabo topna molekula. Ti dve lastnosti močno ovirata njegovo uporabnost v medicini, zato so velika prizadevanja, da bi resveratrol vezali na transportno molekulo, ki bi podaljšala njegovo obstojnost v prebavnem traktu in povečala njegovo topnost ter tako olajšala njegov vnos v telo. Nekatere ustrezne molekule so bile že oblikovane. Zagotovo pa je boljše uživanje resveratrola, ki se naravno pojavlja v hrani, kot resveratrola, ki ga zaužijemo v obliki tablet, saj je absorbcija slednjega do 6-krat slabša, v primerjavi z resveratrolom, zaužitim neposredno s hrano.

Prav tako raziskave namigujejo na učinkovitost resveratrola pri zdravljenju kardiovaskularnih bolezni, vendar je bilo narejenih premalo študij, da bi lahko z gotovostjo trdili, da je prav resveratrol tista spojina, ki ima največji učinek, saj je bil le ta uporabljen v kombinaciji z drugimi spojinami, ki pa so skupaj delovale pričakovano pozitivno.

Verjetno pa je najbolj kontroverzni aspekt učinkovanja reveratrola, njegov vpliv na zaviranje staranja. Mnogo je zgodb, kako so ljudje, ki so redno uživali rdeče vino, doživeli zavidljive starosti, med njimi tudi mama rimskega cesarja (ne vem katerega, sem pozabil), ki naj bi doživela 92 let, pila pa naj bi rdeče vino iz današnje Slovenske Istre. V povezavi s tem aspektom učinkovanja je bilo že narejeno nekaj raziskav na glivah kvasovkah, čebelah, vinski mušici in miših. Kar nekaj raziskav je pokazalo znatno podaljšanje življenjske dobe pri opazovanih subjektih, nekaj raziskav pa je pokazalo ravno obratno. Prav zato je ta aspekt med najbolj kontroverznimi. Vendar kljub temu, da direktne povezave z zaviranjem staranja ta trenutek še ne moremo ne zanikati ne potrditi, je zagotovo, da resveratrol vpliva na določene bolezenske dejavnike, ki so lahko razlog za krajšanje življenjske dobe (npr. kardiovaskularne bolezni, sladkorna bolezen, debelost) ter tako posredno vpliva na podaljšanje življenjske dobe, predvsem pri posameznikih, ki trpijo za boleznimi, obravnavanimi v tem članku.

Potencial resveratrola za uporabo v zdravstvu je velik. Njegova lastnost, da lahko vpliva na več različnih bolezenskih dejavnikov, v kombinaciji z relativno dostopnostjo v naravi, ga dela izjemno zanimivega za nadaljnje raziskave, ki so potrebne, da se bo lahko uporabljal v sodobnem zdravstvu kot priznana delujoča učinkovina. Kljub temu pa je na voljo v obliki tablet in seveda prisoten v vseh že prej naštetih živilih, s poudarkom na grozdju in vinu, seveda. Zato je tu pa tam le dobro zaužiti kozarec rdečega vina, recimo ob kosilu, saj ne bo le kosilo boljše, pač pa tudi tvoje zdravje. Ampak ne pozabi ključnega dejavnika: naj bo ta kozarec res samo en kozarec in ne le eden od mnogih.

Avtor: Blaž Pečarič