Še ena o pandemiji … tokrat pozitivna

Svet se trenutno nahaja v situaciji, s katero v preteklosti ni imel izkušenj. Pandemija koronavirusa je, ne glede na domneve, govorice in špekulacije, bolezen, ki je zasejala ogromno strahu, panike in kar je najhujše, smrti. Današnja družba bo še dolgo trpela posledice tega virusa in mogoče si nikoli ne bo v celoti opomogla. A dejstvo je, da poleg upoštevanja zdravstvenih priporočil, nimamo razpoložljivosti za spremembo ali pomoč v teh razmerah. Zakaj torej ne pogledamo preko negativnih novic, s katerimi nas mediji dnevno zasipavajo? Informiranje je pomembna stvar intelektualnega posameznika, a le-ta bo prej ali slej prišel do zaključka, da nima v lasti ne cepiva ne rešitve. Zato se mora odločiti, ali bo v okoliščinah pasiven opazovalec in nergač, ali pa bo ugotovil, da je zdaj čas, po katerem je tako nestrpno hrepenel, odmor, ki ga je čakal.

'Čas je sveta vladar,' pravijo, in sedaj ga imamo. Kljub temu da Slovenija ni v tako strogi karanteni, da večina prebivalcev ne bi delala, se mi zdi, da imamo podarjenega veliko časa (z izjemo tistih, ki delajo in/ali imajo še več obveznosti zaradi pandemije). Mar nismo vedno negodovali, da potrebujemo le nekaj dni za počitek? Ko pa to dobimo in smo v odmor tako rekoč prisiljeni, se zopet pritožujemo. Včasih se vprašam, ali bi bili ljudje sploh s čim kdaj zadovoljni. Verjetno smo pač taka bitja.

Čas je, da stopimo iz svoje cone udobja in namesto preštevanja minut v dnevu, brezciljnega preklapljanja iz enega socialnega omrežja na drugega in gledanja filmov, naredimo nekaj koristnega. »Oh, ko bi le imel čas za učenje novega jezika,« in »Če ne bi nenehno toliko delala, bi se učila peke sladic,« so bile mantre ljudi v življenju s hitrim tempom. So bile to zgolj laži, s katerimi se tolažimo? Kaj delamo sedaj, ko se je tempo dejansko upočasnil in se naše glave še kar ne morejo? Tečejo enako hitro, kot bi tekli mi od opravka do opravka leto dni nazaj. Gospodarstvo se slabša? Na to nimamo vpliva. Število umrlih se zaradi pandemije veča? Na to, razen upoštevanja ukrepov, nimamo vpliva. Šušlja se, da bodo maske od zdaj naprej obvezen del našega normalnega vsakdana? Žal, tudi na to nimamo vpliva. Zatiranje človekove svobode, o katerem je toliko govora? To je sicer stvar debate, ampak poanta je to, kaj vse lahko iz novonastale situacije naredimo. Koronavirus je kljub nezanemarljivim negativnim posledicam prinesel tudi darilo, ki je neprecenljivo.

Ni nam treba obupovati, kričati in noreti. Vse, kar moramo narediti je, da se umirimo, si skuhamo skodelico kave in naredimo načrt. Če bi se radi sedaj naučili tekoče govoriti rusko, moramo poiskati le pravi spletni tečaj ali jezikovno aplikacijo. Bi radi bolj zdravo jedli in živeli? Zdaj je čas za urejanje uravnovešenih obrokov in redno telovadbo. Bi radi preživeli več časa s svojo družino? Zdaj je čas. Bi radi slikali, risali, ustvarjali glasbo?

Najlažje bi bilo hiteti po opravkih, a delo, ki ga moramo narediti v sebi, naš notranji sovražnik, s katerim se moramo spoprijeti, je najtežja in najpomembnejša naloga. Vse nam je na dosegu roke, če se le odlepimo od ekranov in spravimo k produktivnosti. Ni treba, da je koronavirus za vse najslabši čas v letu 2020. Mogoče pa sedaj ustanoviš podjetje, izdaš knjigo ali dosežeš svoj osebni cilj. Namesto gledanja televizije beri knjigo. Namesto spremljanja objav na Instagramu piši dnevnik občutij. Namesto prokrastiniranja delaj jogo. Ker je začetek vedno težek, ni treba, da je naš prvi korak slonji. Lahko je majhen in neznaten, a pomemben za našo prihodnost.

Nekoč sem slišala, da je red prisoten v vsaki kaotični situaciji. Pandemije ne razumemo. Ne njenih vzrokov ne nastanka. Mogoče je pa za zdaj prav tako. Nekega dne bomo razumeli. Nekega dne bo vse jasno. Prostor za počitek, rast, za spoznavanje samega sebe in za delo na odnosih je tu. Prostor, ki smo ga čakali.

Razmišljanje v tem članku me je spomnilo na pesem Samogovor, slovenske pesnice Neže Maurer.

Kaj si hotel?

Več.

In zdaj?

Imam vse.

Kaj še iščeš?

Sebe.

(Zbirka Drevo spoznanja)

Avtorica: Maša Kuzma

Do naslednjič,

Uredništvo Zvitice