Za Mladinski center BIT je bilo letošnje poletje precej pestro, saj smo se pripravljali na mladinsko izmenjavo Feel excluded to be inclusive v okviru programa Erasmus+, pri kateri je bilo glavno izhodišče obravnavanje drugačnosti, saj se veliko mladih zaveda, da so nekatere skupine ljudi, kot so na primer begunci, geji ali Romi, še vedno izključeni iz družbe.

Že prvi dan je bil zanimiv, saj se je 36 mladih iz šestih evropskih držav (Slovenije, Hrvaške, Makedonije, Grčije, Italije in Latvije) pobližje spoznalo s tem, kako je biti begunec, kar jim je nazorno – udeleženci izmenjave so se udeležili sprehoda po Črnomlju vse do nekdanjega begunskega centra - predstavila Sanela Zukanović, ki je sama prišla v Slovenijo kot begunka iz Bosne.

Lahko bi rekli, da smo udeležence peljali na sprehod do meje, sami pa so se morali znajti in priti nazaj v Turistično-izobraževalni center. Tudi na ta način so spoznavali, kakšen občutek je, če hodiš po neznani pokrajini, ne govoriš jezika njenih prebivalcev in nimaš s sabo skoraj ničesar, kar bi ti omogočilo preživetje v naravi; spoznavali so, kako je biti begunec, migrant, ki je odvisen le od svoje vztrajnosti, da si bo utrl pot nekam, kjer bo varen, kjer ga po vseh težavah na poti morda le čakata topla postelja in poln krožnik. Sicer so se nekateri na poti nazaj v Črnomelj tudi precej zabavali in veselo poplesovali po cesti in ob tem peli Macareno. Pesem, ki ni zaznamovala le avgustovske izmenjave, ampak so njeni zadnji takti izzveneli konec septembra.

Tudi po vrnitvi mladi niso dočakali ne postelje in ne tople hrane. Vsaj ne takoj. Po mednarodnem večeru, ko so si morali po 18-kilometrskem sprehodu še sami skuhati večerjo, so spoznali tudi, kako je spati pod milim nebom. Sicer na pokriti terasi, za razliko od vseh tistih, ki zaradi takšnih in drugačnih vzrokov zapuščajo svoje domove in se podajajo v neznano.

Seveda pa so mladi poleg pohoda iz Vinice, Žuničev in drugih obmejnih vasi, spoznali tudi lepšo, bolj turistično stran Bele krajine, saj so prosto popoldne izkoristili za obisk Big Berryja, kjer so uživali v objemu tople Kolpe. Prav tako so mladi testirali namizno igro FreeToChoose, ki je namenjena razbijanju stereotipov med spoloma v izobraževanju in pri delu.

Niti se nismo dobro poslovili od udeležencev mladinske izmenjave, ki so bili nad Črnomljem in Črnfestom, ki so se ga imeli priložnost udeležiti, čisto navdušeni, se je k nam pripeljala Živa knjižnica, sicer del projekta Novi Sad – evropska prestolnica mladih 2019, ki je prav tako imela »knjige« na temo beguncev, gejev in drugih, v naši družbi še vedno izključenih oziroma odrinjenih, skupin. Vegani, begunci, geji, ljudje s psihično motnjo … Zanimivo je bilo poslušati njihove življenjske zgodbe, zgodbe polne trpljenja, grozot, občutka odrinjenosti in zavrženosti.

Na koncu, če le dobro prisluhneš, se zaveš, da se ta odrinjenost od družbe lahko zgodi prav vsakomur. Ker si pač malo »poseben«, ker prihajaš iz drugačnega okolja, živiš življenje, ki ga drugi ne razumejo in ne sprejemajo.

In spet se je kolo odvrtelo naprej. Dnevi se krajšajo in kar naenkrat je bila pred nami sredina septembra in dvotedenski obisk mladih iz vse Evrope – od Portugalske do Litve pa Cipra in Bolgarije, celo iz azijskega Azerbajdžana. Mladi, člani ESN-ja (Erasmus Student Network) so se udeležili treninga SocialErasmus+, ki je mednarodni projekt ESN-ja, čigar namen je vključiti mlade državljane Evropske unije, da se med svojimi izkušnjami z mobilnostjo s prostovoljnimi dejavnostmi zavzemajo za društveno delovanje in spodbujajo spremembe v družbi na področju izobraževanja, pravic in zaščite živali, zdravja, okolja, revščine, nasilja, pomoči pri naravnih katastrofah ter kakršni koli obliki diskriminacije.

Trening SocialErasmus: Erasmus in Schools v Črnomlju je organizirala organizacija iz Belgije Youth for Exchange and Understanding skupaj z ESN-jem. Cilj projekta je graditi mostove v družbi, tako da bi mednarodne študente približali lokalnim šolam. Obe organizaciji skupaj želita izboljšati in povečati učinek prostovoljnih dejavnosti erasmusovih študentov med izmenjavo.

MC BIT je v dveh tednih gostil 40 mladih, ki so se udeležili usposabljanja, v prvem tednu 21, v drugem pa 19. Poleg samega usposabljanja so mladi preživeli prosti čas v mestnem jedru, spoznavali lokalne znamenitosti, spoznali tudi belokranjske običaje, obiskali Mestno muzejsko zbirko in bili popolnoma navdušeni nad pestro zgodovino mesta. Seveda so si prav vsi privoščili tudi pogačo in belokranjska vina ter pivo.

Prva skupina, katere prej omenjena pesem Macarena, je postala himna prvega tedna, je uživala v zadnjem res toplem tednu in celo eno od juter preživela na Gričku, kjer je dočakala sončni vzhod. Po njihovih besedah je bilo to nekaj res čudovitega, pravi zen trenutek, domačini pa se po njihovih besedah niti ne zavedamo, v kako prijetnem okolju živimo.

Drugo skupino, katere gonilna pesem je bila Sin pijama, pa je pričakalo hladnejše vreme, zato so vsi po vrsti sklenili, da se naslednje leto znova vrnejo v Črnomelj. Le da bo to prej, ko bo Kolpa še vedno prijetno topla, da se bodo lahko v njej veselo namakali, ter si morda, če jim bodo možnosti dopuščale, ogledali Jurjevanje ali se udeležili katerega od dogodkov na Črnfestu.