Preden zares začnemo z objavljanjem prispevkov iz zadnje izdaje Zvitice, tj. Zvitica pomlad 2019, vam ponujamo v branje besede odgovorne urednice, Valentine Ambrožič.

Zadnje čase se mi dogaja, da je moja glava, ko moram povedati vse tisto, kar bi rada, kar naenkrat prazna. Tudi v tem trenutku je tako. Ne vem točno, kaj bi vam rada povedala, kje začela, ker je toliko tega, kar bi rada delila z vami.

Verjetno bi bilo dobro začeti na začetku oziroma v času izdaje zadnje in moje prve številke Zvitice. Presenečena sem bila nad tem, kako je, ko moraš prevzeti odgovornost za nekaj, kar si naredil. 'Dovolila si si spremeniti format, nova grafika, kakšna kritičnost prispevkov … '. To so bili odzivi, ki sem jih lahko poslušala pretekle mesece. In veste kaj? Ni težko. Sprejeti to odgovornost. Pa naj vam povem, zakaj tako mislim. Zvitica kot glasilo mladih oziroma glasilo Kluba belokranjskih študentov v prvi vrsti spodbuja k temu, da se študenti in dijaki izrazijo. Na kakršen koli način. Pa naj je to trenutno navdušenje nad svetom, razočaranje in posledično kritika, jeza ali karkoli drugega. Naše poslanstvo (poslanstvo celotnega KBŠ-ja in uredništva Zvitice) je od nekdaj bilo, in trmasto zatrjujem, da bo tako ostalo (vsaj za čas mojega vodenja), da mladim damo priložnost. Da vsak izrazi svoje mnenje. Živimo v času, ko vsi glasno zagovarjamo svobodo govora, sprejemanja kritike pa se do danes še nismo privadili. In kot kaže, bomo potrebovali še nekaj časa, da se bomo (če se bomo). Ko gledam mlade, ki jih ni strah povedati naglas svoje mnenje, trdno in odločno stati za tem, kar imajo za povedati, sem ponosna. Družba si želi takšne ljudi. Odločne mlade z močno hrbtenico, širokim pogledom na svet, z razgledanostjo … In to spodbujam(o).

Ker sem ravno omenila sprejemanje kritike, bi se za trenutek navezala nazaj na to temo. Bom kratka. Kritika v mojih očeh ni nikoli bila, ni in tudi v bodoče ne bo mišljena kot slabonamerno dejanje. V bistvu nobeno moje dejanje nikoli ni bilo mišljeno slabonamerno. Edina politika, ki jo poznam, je ta, da sem do ljudi, ki so dobri do mene, dobra nazaj s to isto mero. Vsak vodja si prizadeva za to, da bi kar se da dobro vodil tisto, kar vodi, oziroma tiste, ki jih vodi. Kot vodja Zvitice in vseh vas, dragi moji Zvitičarji, lahko rečem, da to delo opravljam z zelo velikim veseljem. Tudi kritike na svoj račun sprejemam z lahkoto, ker kot sem povedala že prej, kritike ne vzamem za slabonamerno, pač ob vsaki dobro razmislim, se vprašam, ali sem lahko boljša oziroma ali lahko izboljšam stvar, ki sem jo naredila, in naredim točno to – sem boljša, izboljšam. Pred vami je tako nova številka Zvitice, z upoštevanimi vsemi kritikami, pripombami, in srčno upam, da bomo lahko rekli, da je ta boljša od prejšnje. In da bo naslednja še boljša od te.

Do naslednjič,

Valentina Ambrožič, urednica Zvitice

Do naslednjega tedna,

Uredništvo Zvitice