Ampak, ne IKEI povedat

Vsak normalen človek ima kakšno slabost. Nekateri jih imajo več nekateri manj. Obstajajo pa tudi visoko disciplinirani ljudje, ki jih praktično nič ne odvrne od njihovega plana in jih nič ne spravi iz njihove poti. No, jaz nisem tak človek.

Moja slabost je, da sem v nekaterih primerih zelo neučakan. Že ko sem bil mali in sem delal maketice avtov, nikakor nisem mogel počakat, da se bi posušila barva. Zmeraj sem prehitro nadaljeval s sestavljanjem in seveda vedno razpacal barvo.

Danes smo dobili en kos Ikeinega pohištva. Zdaj se verjetno vsi sprašujete v kateri IKEI smo bili. So bili v Zagrebu? So bili morda v Italiji? Joj, valjda niso tako glupi, da so šli v Italijo! Da bili smo v Italiji, ampak davno pred tem, ko se je pri njih pojavil koronavirus. Tudi dostava robe je bila pred izbruhom, ampak vseeno smo malo cvikali, da niso kake koronice pripeljali s sabo.

Ampak zdej nas pa ne spraviš čez zahodno mejo. Niti nas ni tako strah, da bi se okužili mi, kot nas je strah, da bi bolezen pripeljali s sabo in okužili nekoga drugega. Tisti, ki so hodili v Italijo po nenujnih opravkih po izbruhu koronavirusa in to tudi še vedno počnejo, so po mojem mnenju najbolj neodgovorni in sebični ljudje. Ampak to je samo moje mnenje.

V glavnem ta kos Ikeinega pohištva, ki smo ga dobili danes ni prišel direktno iz IKEE, ampak je bil na predelavi pri šlosarju. No in danes, ko bi se moral že zdavnaj lotiti pisanja bloga, sem se jaz raje lotil sestavljanja tega Ikeinega kosa pohištva. Zdaj je ura skoraj tri zjutraj, in namesto da bi že par ur sladko spal in smrčal, jaz nisem še niti stuširan. Ampak, če tega kosa pohištva ne bi sestavil danes, ne bi mogel napisati tega bloga in tudi ne bi mogle spat, ker bi bil preveč neučakan.

Včasih se zgodi, da je potrebno predelati kakšen Ikein kos. Dobra stvar je, da Ikeino pohištvo omogoča predelave in prilagoditve na mnoge načine. Mi smo tokrat predelali oziroma dodelali naš kavč. Že dolgo časa nazaj sem pisal o Ikeinem kavču Delaktig, ki je za moje pojme najboljši kavč kar jih je na trgu. Predvsem zaradi svobode, ki jo omogoča pri barvah in postavitvah.

Kljub vsej svobodi, ki jo ta kavč omogoča, pa smo si mi zamislili postavitev, ki jo IKEA ni predvidela. Morda je ni predvidela z razlogom, ampak nam je zelo všeč. En element smo skrajšali iz 149 cm na 120 cm in zdaj nam omogoča 3 postavitve po naših željah.

Skrajševanje Ikeinega kavča seveda ni šlo brez zapletov. Ko sem krajšal blazino sem namreč ugotovil, da ne gre za navadno peno, ampak da so v njej dejansko vzmeti. Ampak ne glede na to, sem zadevo dokaj elegantno rešil. Več sreče kot pameti rečem jaz temu.

Kot boste videli na fotografijah, lahko zdaj naš kavč postavimo v U, lahko naredimo veliko ležišče dimenzij 200 x 160 cm, lahko pa ta skrajšani element uporabimo tudi kot tabure oziroma klubsko mizico. V planu je narediti še leseno ploščo, ki se bo položila čez del tega elmenta in klubska mizica je pripravljena. Ampak prosim ne povedat IKEI, da sem spremenil njihov izdelek. Me je strah, da tega ne bi prenesla najbolje.

Verjetno ste se razveselili, da končno po dolgem času ne pišem o tem, da smo prodali naš edini avto. Kljub temu naj povem, da danes mineva že dvajseti dan od kar smo brez avta in po pravici povedano ga ne pogrešamo. Vsaj ne toliko, kot sem mislil da ga bomo. Da smo brez avta pa je najbolj vesel naš najmlajši član, ki se niti ne zaveda kaj se pravzaprav dogaja. Ampak o tem morda kdaj drugič.