Delavec in koriščenje dopusta ...

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 162. členu določa tudi pravila za izrabo letnega dopusta. Zakon uporablja dikcijo »Letni dopust je mogoče izrabiti v več delih, s tem, da mora en del trajati najmanj dva tedna.« Glede na opisano dikcijo, ki jo uporablja zakon, je tako moč sklepati, da je določilo določeno tako kot pravica delavca, kakor tudi dolžnost delavca. ZDR-1 in delovnopravna zakonodaja sledi namenu letnega dopusta, to je da je delavec določen čas leta prost delovnih obveznosti, da se lahko spočije in obnovi svoje psiho fizične sposobnosti. Dopust je tako neločljivo povezan tudi z varnostjo in zdravjem pri opravljanju dela. Glede na opisano in še posebej glede na dikcijo 2. odstavka 162. člena ZDR-1, ki določa, da lahko delodajalec zahteva od delavca, da planira izrabo najmanj dveh tednov letnega dopusta za tekoče koledarsko leto, menim da gre za kogentno določbo, ki jo je potrebno upoštevati. Delodajalec mora po črki zakona delavcu omogočiti letni dopust, ne sme pa ga prisiliti v to.

V praksi se dogaja, da delodajalci (seveda kjer to omogoča delovni proces) delavcem kljub opisanim določilom dovolijo izrabo dopusta po dnevih in v krajšem strnjenem nizu od določenega. Takšno ravnanje je sicer v nasprotju z določili ZDR-1, vendar pa ni sankcionirano. ZDR-1 namreč predpisuje globo samo v primeru če delodajalec ne zagotovi dopusta delavcu v skladu z določili ZDR-1, ne pa v primeru če dovoli delavcu drugačno koriščenje dopusta od dogovorjenega. O navedenem vprašanju zaenkrat tudi še ni sodne prakse.

V kolikor boste z delavcem vseeno sklenili dogovor o izrabi dopusta kakor ga je predlagal delavec je vsekakor potrebno dogovor skleniti in zapisati tako, da v primeru morebitnega spora ali nesoglasij ne bi pojavilo ali ste tak dogovor kot delodajalec, ki je v pogodbenem razmerju močnejša stranka, morda izsilili.

Glede na opisano vas v primeru, da z delavcem dosežete dogovor o izrabi letnega dopusta v krajšem nizu od določenega globa po ZDR-1 nikakor ne more doleteti plačilo globe. Vsekakor pa je potrebno razmisliti o morebitni prekrškovni ali odškodninski odgovornosti v primeru delovne nesreče v zvezi s katero bi bilo ugotovljeno, da niso bili upoštevani vsi delovnopravni in predpisi o varnosti in zdravju pri delu.