Nadomestilo zaradi postavljenih tehničnih ovir

V Uradnem listu Republike Slovenije št. 5/2017 je bil objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o nadzoru državne meje (ZNDM-2B), ki podrobneje ureja nadomestilo, upravičence in tudi postopek uveljavljanja nadomestila. Novela je bila objavljena 25.1.2017 in je pričela veljati 15, dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

V nadaljevanju podajam krajši opis rešitev, ki jih prinaša ZNDM-2B.

Najprej naj odgovorim na bistveno vprašanje, ki je ali lahko RS in njeni organi postavi tehnične ovire brez dovoljenja lastnika nepremičnine in odgovor je da. Novelirani 8. člen ZNDM-2 v 2. odstavku 3. člena določa, da v kolikor je potrebno za uspešno izvedbo nalog po tem zakonu in nalog, predpisanih s pravnim redom Evropske unije, lahko policisti uporabljajo zemljišča in vodne površine ne glede na lastništvo. Lastniki in posestniki zemljišč in vodnih površin morajo pustiti prost dostop in gibanje za nemoteno opravljanje nalog nadzora državne meje.

Če bo za opravljanje nalog po ZNDM-2 potrebna uporaba zemljišč, kakor je bilo navedeno zgoraj in bo zaradi tega otežena uporaba zemljišča bodo do nadomestila za oteženo rabo upravičeni:

– lastnik zemljišča ali

– oseba, ki uporablja zemljišče na podlagi druge stvarne pravice, vpisane v zemljiško knjigo, ali na podlagi najemne ali zakupne pogodbe.

ZNDM-2B posebej določa, da bodo do nadomestila upravičeni samo tisti upravičenci, na katerih zemljišču se postavi, namesti, uporablja, vzdržuje ali shranjuje varovalna ograja ali druga tehnična ovira.

V primeru če nadomestilo uveljavljajo vsi solastniki ali skupni lastniki skupaj z eno vlogo, se višina nadomestila določi v celotnem znesku v korist vseh solastnikov oziroma skupnih lastnikov.

Če nadomestila ne uveljavljajo vsi solastniki skupaj, so upravičeni do nadomestila skladno s solastniškimi deleži, če so ti določeni. Če solastniški deleži niso določeni in v primeru skupne lastnine, kadar skupni lastniki nadomestila ne uveljavljajo skupaj, se šteje, da so deleži enaki.

POSTOPEK DOLOČANJA NADOMESTILA

Nadomestilo se lahko zahteva do 31. marca tekočega leta za preteklo leto. Zahtevek za nadomestilo se poda na Upravni enoti na območju katere leži zemljišče za katero se zahteva nadomestilo.

Zahteva mora vsebovati podatke o upravičencu, podatke o zemljišču in tudi opis posega oziroma vpliva posega na zemljišče. V primeru, ko nadomestilo zahteva oseba, ki uporablja zemljišče na podlagi najemne ali zakupne pogodbe in ta okoliščina ni razvidna iz uradnih evidenc, zahtevi priloži tudi fotokopijo najemne oziroma zakupne pogodbe.

O zahtevi bo Upravna enota odločila na podlagi dokumentacije, ki jo glede posega na zemljišču pridobi od ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, ki hrani dokumentacijo v zvezi s tem posegom, ter podatkov in listin, ki jih predloži predlagatelj. Bistveno je, da Upravna enota pred izdajo odločbe seznani upravičenca do nadomestila z vsemi ugotovljenimi dejstvi in ga pozove, da se v roku najmanj 15 dni izreče o ugotovitvah v seznanitvi. Po seznanitvi bo Upravna enota odločila o nadomestilu. Zoper odločitev je dovoljena pritožba, o kateri bo odločalo Ministrstvo za notranje zadeve.

VIŠINA NADOMESTILA:

ZNDM-2B ne določa konkretne višine nadomestila ampak pri tem določa, da se bo višina nadomestila določila na podlagi metodologije, ki jo določi Vlada Republike Slovenije glede na obseg posega na zemljišču, boniteto zemljišča v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin, in vrsto dejanske rabe v skladu s predpisi, ki urejajo vrsto dejanske rabe zemljišč.

Iz Poročevalca Državnega zbora in iz zakonodajnega gradiva predvsem pa iz predloga ZNDM-2B in Vladnega gradiva izhaja, da bo Vlada RS izdala Uredbo o metodologiji za določitev višine nadomestila za onemogočeno redno rabo zemljišč zaradi izvajanja nalog nadzora državne meje. Osnutek Uredbe je bil tudi priložen zakonodajnemu gradiva, a po pregledu registra veljavnih predpisov Uredba še ni bila objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije.

Nadomestilo se bo odmerilo za preteklo koledarsko leto za obdobje, ko je bila onemogočena uporaba zemljišča. Če se upravičenec do nadomestila med koledarskim letom spremeni, je do nadomestila upravičen sorazmerno glede na trajanje njegovega upravičenja v koledarskem letu.

SLUŽNOST V JAVNO KORIST:

ZNDM-2B prinaša še eno novost in sicer začasno obremenitev zemljišča s služnostjo v javno korist. Takšna služnost se bo ustanovila če bo za opravljanje nalog po 8. členu ZNDM-2, ki se izvajajo ob državni meji potrebna trajnejša in nepretrgana uporaba zemljišč, ki otežuje redno rabo zemljišč in že traja dlje kot 24 mesecev.

Obstoj javne koristi in obdobje obremenitve s služnostjo ugotovi Vlada Republike Slovenije s sklepom, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Do pravnomočnosti odločitve o služnosti v javno korist lahko policija na zemljiščih, določenih v sklepu, še naprej opravlja naloge iz 8. člena ZNDM-2, za katere je potrebna trajnejša in nepretrgana uporaba zemljišč, ki otežuje redno rabo zemljišč.

Upravičenec do služnosti v javno korist je Republika Slovenija. Vse postopke v njenem imenu in za njen račun vodi Ministrstvo za notranje zadeve.

POSTOPEK USTANOVITVE SLUŽNOSTI:

ZNDM-2B predvideva dva načina ustanovitve služnosti. Prvi je postopek sporazumevanja za sklenitev pogodbe o ustanovitvi služnosti v javno korist. Upravičenec do služnosti v javno korist poda lastnikom zemljišč ponudbo za sklenitev pogodbe o ustanovitvi služnosti v javno korist proti plačilu odškodnine. Če se lastnik zemljišča strinja s ponudbo in o tem pisno obvesti upravičenca do služnosti v javno korist v 15 dneh od prejema ponudbe, se sklene pogodba o ustanovitvi služnosti, pri čemer stroške v zvezi s to pogodbo krije upravičenec do služnosti v javno korist.

Glede višine odškodnine ZNDM-2 nima posebnih določb in ne določa njene višine. Glede na določilo 2. odstavka 8. c člena ZNDM-2, ki določa, da se glede vprašan ustanovitve služnosti v javno korist, ki niso posebej urejena s tem zakonom, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja razlastitev in omejitev lastninske pravice v javno korist, se bo tudi višina nadomestila določala po navedenem zakonu.

Če postopek sporazumevanja ni bil uspešen je predviden še drugi-»prisilen« način ustanovitve služnosti v javno korist. V tem postopku upravičenec pri upravni enoti, na območju katere leži zemljišče, zahteva začetek postopka za ustanovitev služnosti v javno korist. Postopek se začne s sklepom zoper katerega ni pritožbe. Zoper končno odločitev Upravne enote je dovoljena pritožba, ki pa ne zadrži njene izvršitve.

DOLOČITEV ODŠKODNINE ZA SLUŽNOST V JAVNO KORIST:

Odškodnina za ustanovitev služnosti v javno korist se določi za obdobje od objave sklepa Vlade Republike Slovenije do poteka obdobja obremenitve zemljišča s služnostjo. Odškodnina se izplačuje na letni ravni za preteklo leto in sicer do konca meseca marca tekočega leta. Izplačilo za posamezno leto se izračuna tako, da se višina odškodnine, določena za celotno obdobje, deli s številom let, za katera je zemljišče obremenjeno s služnostjo v javno korist.

Če odškodnina ni določena v istem koledarskem letu, kot je bila ustanovljena služnost v javno korist, se odškodnina za obdobje do določitve odškodnine, izplača do konca meseca marca leta, ki sledi letu, v katerem je bila določena odškodnina. Če služnost v javno korist ne traja celo koledarsko leto, se izplačilo za posamezno leto sorazmerno zmanjša.

Če se služnost v javno korist ukine pred potekom obdobja, za katero je bila ustanovljena, se za preostalo obdobje odškodnina ne izplača.