Oporoka

Oporoka je izjava poslednje volje, za veljavnost katere se zahteva posebna oblika, hkrati pa morajo biti izpolnjeni tudi vsi pogoji določeni v Zakonu o dedovanju (ZD) saj oporoka v nasprotnem primeru ni veljavna in jo lahko zakoniti dediči izpodbijajo.

Sicer ne poznam vašega psihofizičnega stanja, niti iz vprašanja ne izhaja ali ste pismeni, morebiti slepi ali zelo slabovidni, kar je lahko tudi zelo pomembno pri veljavnosti oporoke.

Najbolj pogoste so lastnoročne oporoke. Lastnoročna oporoka je oporoka pri kateri lastnoročno (torej s prosto roko) zapišete vašo voljo in takšno oporoko tudi lastnoročno podpišete. Pri tem ni potrebno nobenih prič. Oporoko lahko hranite sami pri čemer je tako manj verjetno, da bo najdena in upoštevana pri dedovanju. Lahko pa jo shranite tudi pri notarju, ki takšno hrambo vnese v register oporok. V primeru smrti sodišče samo preveri ali se oporoka hrani in jo nato upošteva.

Druga najbolj pogosta oblika oporoke je pisna oporoka pred pričami. Za veljavnost takšne oporoke je potrebno, da znate brati in pisati. Oporoka se sestavi tako, da v prisotnosti dveh prič lastnoročno podpišete listino, ki jo je sestavil kdo drug in istočasno pred pričama izjavite, da je to vaša oporoka. Priči se podpišeta na sami oporoki s pristavkom, da se podpisujeta kot priči.

Oporoko vam lahko sestavi tudi sodnik pristojnega sodišča. (Okrajno sodišče na območju vašega prebivališča). Sodnik po vaši izjavi sestavi oporoko. Le to morate nato prebrati in podpisati, sodnik nato na oporoki potrdi, da ste jo v njegovi navzočnosti prebrali in podpisali.

Če oporoke sami ne znate (nepismenost) ali ne morete prebrati (bolezen idr.) vam jo bo ta prebral v navzočnosti dveh prič, nato pa jo boste v navzočnosti istih prič podpisali ali napravili ročno znamenje na njej, potem ko izjavite, da je ta oporoka vaša. Na oporoko pa se podpišeta tudi obe priči.

ZD določa tudi kdo je lahko in kdo ne more biti priča pri pisni in sodni oporoki. Priče so lahko

polnoletne osebe, ki jim ni vzeta poslovna sposobnost in ki znajo brati in pisati; če gre za sodno oporoko, morajo priče razumeti tudi jezik, v katerem je napravljena. Priče pri pisni in sodni oporoki ne smejo biti vaši potomci, posvojenci in njihovi potomci, vaši predniki in posvojitelji, vaši sorodniki v stranski vrsti do vštetega tretjega kolena, zakonci vseh teh oseb in vaš zakonec.

Pri sestavljanju oporoke pa je pomembno poudariti, da so neveljavna določila s katerimi bi v oporoki kaj zapustil sodniku, ki je oporoko sestavil, pričam pri oporoki ali prednikom, potomcem, bratom, sestram ter zakoncem teh oseb.

Oporoko pa vam lahko sestavi in za vas hrani tudi notar v obliki notarskega zapisa. Notarska oporoka, ki jo v obliki notarskega zapisa notar sestavi po vaši ustni izjavi ali jo vključi v notarski zapis na podlagi vaše že napisane izjave poslednje volje, ki jo notarju v potrditev predložite sami ima enake pravne učinke kot sodna oporoka.

Oporoko pa vam lahko sestavi tudi odvetnik in vam pri tem tudi ustrezno svetuje, da bo oporoka veljavno sestavljena.

Kristjan Žalec, odvetnik

Opozorilo: Objavljeni pravni nasvet obravnava izključno dejansko stanje, ki je opisano v nasvetu. Pravni nasvet je informativne narave in zanj ne odgovarjam. Ker se dejanska stanja med seboj močno razlikujejo, je za celovit in podroben odgovor potrebno natančno poznati primer. Za podrobnejši odgovor in analizo pravnega problema svetujem, da se z vso spremljajočo dokumentacijo obrnete na pravnega strokovnjaka.