Pluženje cest

Pretekli konec tedna je zapadel sneg. Pri nekaterih je povzročil veselje, pri enih skrb pri drugih pa negodovanje zaradi neurejenih cest. V tokratnem prispevku bom na kratko predstavil pravila zimske službe.

Odvetnik Kristjan Žalec odgovarja:

V skladu z določili Zakona o cestah ( ZCes-1 ) je dolžna lokalna skupnost za njene ceste in država za njene ceste, ustanoviti gospodarsko javno službo za vzdrževanje in upravljanja javne ceste. Med ta opravila spada tudi tako imenovana zimska služba, ki obsega sklop dejavnosti in opravil, potrebnih za zagotavljanje prevoznosti ceste in varnega prometa v zimskih razmerah.

Pravila zimske službe so podrobneje urejena v Pravilniku o rednem vzdrževanju javnih cest (Uradni list RS, št. 38/16 v nadaljevanju Pravilnik), ki ga je izdal minister za infrastrukturo. Na tem mestu se bom osredotočil samo na, za uporabnike cest, najbolj pereča problema zimske službe.

Prva pomembna naloga je zagotovo posipanje cest zaradi poledice. Pravilnik določa, da mora izvajalec zimske službe v obdobjih, ko obstaja nevarnost nastanka poledice, izpostavljene in prometno nevarne odseki cest posipati zaradi preprečevanja poledice. Pri tem se mesta in način posipanja določijo glede na vremenske razmere, geografsko-klimatske razmere, lego, naklon in kategorijo ceste ter druge lokalne razmere. Dodatno pa je Pravilnik določil tudi, da je potrebno na delih cest, kjer se poledica pogosto pojavlja, potrebno namestiti dopolnilno prometno signalizacijo, ki na to nevarnost opozarja.

Poleg opisanega pa mora izvajalec zagotavljati prevoznost cest. Vzdrževanje prevoznosti posameznih cest in dostopnosti v zimskih razmerah je določeno s prednostnimi razredi, v katere so ceste in druge prometne površine razvrščene glede na kategorijo, gostoto in strukturo prometa, geografsko-klimatske razmere in krajevne potrebe. Razvrstitev cest po prednostnih razredih določi upravljavec cest tako, da je zagotovljena usklajena prevoznost cestne mreže, prednostni razredi pa so določeni v prilogi Pravilnika.

V skladu s Pravilnikom je prevoznost je zagotovljena, če višina snega na cestah I. in II. prednostnega razreda ne presega 10 cm, na drugih cestah pa 15 cm, promet pa je možen z uporabo zimske opreme vozil. Na odsekih cest z vzdolžnim naklonom nad 10 odstotkov se šteje, da je prevoznost zagotovljena tudi, če je promet možen samo z uporabo snežnih verig. Ne glede na prej navedeno, pa Pravilnik določa, da prevoznosti ni nujno treba zagotavljati v obdobju izredno močnega sneženja, ob močnih snežnih zametih in snežnih plazovih. Enako velja za poledico, ki je ni mogoče odpraviti z razpoložljivimi tehničnimi sredstvi.

Vse opisano je dejansko določeno s Pravilnikom, ki ga morajo spoštovati izvajalci javne službe, pri čemer je potrebno poudariti, da za lokalne ceste skrbijo lokalne javne službe in pa njihovi podizvajalci. Pravilnik določa nek minimum standarda delovanja in minimume, ki določajo kdaj je cesta prevozna ali ne.

Pri tem pa zopet trčimo na razliko med pravnim in dejanskim stanjem, kar pa je že tema nekega drugega prispevka.