Simbolika likov buri domišljijo že prvih civilizacij. Tako so grški filozofi razpravljali o krožnosti vesolja in kako se v krogu vse začne in konča. V neskončno ciklira in predstavlja simbol večnosti, popolnosti, enosti ter celovitosti. Za ponazarjanje te sklenjenosti najdemo v grški mitologiji primer kače/zmaja (uroboros), ki grize svoj lasten rep. Popolnost sklenjenosti prevzamejo tudi misleci srednjega veka, ki svet ponazarjajo v obliki kroga. Le ta pomeni popolnost kozmosa. Občudovanje kroga v srednjem veku lahko opazimo, na primer, v arhitekturnih posebnostih rozet.

Misticizem kroga se povezuje z duhovnim, popolnim in božanskim. Predstavlja celovitost vesolja, hkrati pa ničnost, kar lahko pomeni tudi čistost in svetlobo. Zenovski krog enso in daoistični ying yang povzemata prav to filozofijo duhovnih naukov. Krog se vedno znova pojavlja tudi v renesansi in kasneje moderni umetnosti.

V nasprotju s krogom, pa kvadrat ponazarja realnost, sedanjost, tudi stabilnost, udobje in formo. Hkrati pa pomeni omejevanje in neko dokončnost. Kvadrat je v odnosu do kroga postal arhetip reda v vesolju, simbolizira tostranskost in v večini kultur ponazarja zemljo ter skupnost.

Ko združimo krog in kvadrat skupaj pa dobimo harmonični odnos med zemeljskim in eteričnim. Tako so na primer mandali, ki so izrazito krožne in kvadratne strukture, namenjene duhovni preroditvi človeka, kar je združitev zemeljskega in božanskega. Lep primer tega je tudi Leonardov renesančni človek, razpet v krogu in kvadratu, kjer kvadrat simbolizira zemljo, krog pa nebo. Tako je človek v vsej svoji harmoniji razpet med nebom in zemljo.