Koper

Koper, dokaj poznana začimbno (in okrasno) zelišče, so v srednjem veku v Evropo zanesli Mongoli. Od takrat ga gojimo na mnogih vrtovih, po vsem svetu. Vsa rastlina in plod imata svojevrsten, prijeten začimbni aromatičen vonj in začimbni okus. Je pokončna, razvejena rastlina, ki lahko zraste do 1,5 m visoko. Ima votla stebla in drobne, pernato deljene modrikasto zelene liste ter rumene cvetove v dežnikastih kobulih. Semena so jajčasta, s krilci. Ko jih posušimo, se razpočijo na pol. Koper uspeva na toplih, sončnih legah, ne sme biti na premočnem vetru. Potrebuje zemljo, ki je bogata s hranilnimi snovmi in ima dovolj vode, a ne sme biti prevlažna.

Iztekel se je mesec julij, tudi pregovorno mesec kislih kumaric, ko gospodinje vlagamo presežke te čudovite poletne zelenjave. In brez koprovega listja ali socvetij v vloženih kumaricah kar ne gre. V kuhinji ga sveže nasekljanega lahko dodajamo raznih juham, omakam, zelenjavnim jedem in solatam. Plodovi, ki so še bolj zdravilni, v kuhinji nekako ne najdejo pravega mesta. Če ji boste pridno pobirali, saj dozorevajo neenakomerno, jih lahko dodate raznim jedem ali uporabite v čajnih mešanicah. In še majhen vrtnarski nasvet. Zoreče kobule s semeni, ki postopamo dozorevajo, iz zelene prehajajo v rjavo barvo, najlažje ujamete tako, da pod njih postavite papirnato vrečko in odrežete. Potem vrečko stisnete z vrvico in obesite na suho mesto. Ko semena v celoti dozorijo, jih iz vrečke preprosto stresete in shranite. S tem načinom boste pobrali več semen, še vedno pa boste koper ohranili na obstoječi gredici, saj se zelo rad zaseje sam. In tam dobro uspeva, boljše kot presajene sadike. Predlagam neposredno setev na prosto sredi aprila, kasneje lahko sejete še večkrat, vse do avgusta. V mešanih zasaditvah se obnese z mnogimi rastlinami, na primer s kumaricami, korenjem, čebulo, saj z vonjam odganja njihove škodljivce.

Kemična sestava koprovih plodov je raznolika. Zreli plodovi vsebujejo od 3 do 4% eteričnega olja (glavni sestavini sta limonen in karvon), dušikove spojine, razna olja, minerale (silicij, kalcij, fosfor) in pektin. V ljudski medicini se koprov čaj uporablja za krepitev apetita, pri ledvičnih boleznih, vnetju sečnega mehurja, nespečnosti, visokem krvnem pritisku in pri vnetju dihal. Žvečenje koprovih semen pomaga kot preventiva tudi proti gripi. Vroči obkladki s koprom pomirjajo bolečino na hemoroidnih vozlih. Koper kot čaj ali kot začimba v jedeh deluje protivnetno, proti bakterijam in virusom. Pomirja kolike in trebušne krče, izboljšuje delovanje želodca, s tem deluje proti odvečnim plinom v telesu – preprečuje napenjanje in odpravlja zaprtost. Regulira tudi menstrualni ciklus in izboljšuje izločanje mleka pri doječih materah.

Vendar velja opozorilo, ker (pre)veliki odmerki kopra širijo žile in znižujejo krvni pritisk, ga osebe z nizkim krvnim pritiskom ne bi smele uporabljati v prevelikih odmerkih. Pri njih se lahko pojavi občutek utrujenosti, kakor po fizičnem ali duševnem naporu.

In še preprost recept za kumarični jogurt za dve osebi. Olupite kumaro, jo narežite na koščke in malo pretlačite. Na drobno nasekljajte dva stroka česna in nekaj svežih vejic kopra. Nato dodajte še dva lončka navadnega jogurta. V skledi vse skupaj dobro premešajte. Okrasite s vejicami kopra in olivami. Z izbranim kruhom je ta jed primerna za poletno osvežilno malico ali lažjo večerjo. Dober tek in na zdravje!