Danes vam bo predstavila por, začimbno in zelenjavno rastlino, ki odlično prenaša mraz, zato je tudi pozimi priljubljena sveža zelenjava. V vrtnarskih priročnih boste pogosto zasledili, da je sveži por najboljši in da za tiste, ki pora ne izpulijo sami, (torej ga kupujejo), ni nobenega opravičila, saj je njegova pridelava zelo preprosta.

Torej, kateri so koraki, da bi tudi vi drugo leto imeli lasten pridelek pora?

Spomladi, marca, aprila sejte v posode, v vrstice, v zaprti gredi. Mlade rastlinice, ki so velike 2 cm, prepikirate v samostojne lončke, tudi v zaprti gredi. Lahko pa kupite že razvite porove sadike. Sadike presadite na prosto maja, junija, v primerni razdalji, okoli 15 cm. Med vrstami pa naj bo do 40 cm. Sadite ga do 10 cm globoko, saj boste tako spodbudili rast dolgih, močnih stebel. Dobro uspeva v humoznih, srednje težkih tleh. Zemljo okoli rastlin večkrat rahljajte in osujete, tako dobite dolga bela stebla. Iz 15 g semen lahko pridelate toliko sadik, da posadite 6 vrst na 3 m dolgi gredici, kar pomeni do 30 kg pridelka.

Por popolnoma dozori šele pozno jeseni, po približno 6 mesecih. Prezimi na prostem, lahko ga tudi pokrijete. Tako lahko pulite sveži por vse do spomladi. Lahko pa ga začnete puliti že v septembru in ga uporabljate kot mladega.

Najstarejše dokaze za por so našli že v starem Egiptu, v Srednjo Evropo so ga prinesli Rimljani. Spada med lukovke, katerih najpomembnejše sestavine so organske žveplene spojine, aliini brez vonja. S pomočjo encima, ki je odvisen od vitamina B6 in s procesi presnove pri vretju nastanejo eterična olja, ki imajo oster okus in vonj. Por, ki ima intenziven okus, je posebno bogat z žveplenimi eteričnimi olji. Na 100 g vsebuje 300 mg kalija in 0,5 mg vitamina B6 pa tudi minerale fosfor, magnezij in železo ter vitamine A, C, B1, B2, E in folno kislino, prehranske vlaknine ter flavonoide. Vitamin B6 v poru podpira razgradnjo homocisteina in tako deluje proti poapnenju žil. Celotna rastlina deluje antivirusno, antibakterijsko in antimikotično.

Por lahko uporabite kot dodatek v raznih jedeh - za izboljšanje okusa. Lahko pa ga ponudite kot zelenjavo v različnih jedeh, vročega ali hladnega. Lahko ga dušite v vodi ali kuhate celega, lahko dušite na maslu, lahko pečete. Začimbe, primerne za pripravo porovih jedi, so: lovorjev list, timijan, muškatni orešček, peteršilj in sladka rdeča paprika v prahu. Gotovo je najbolj znana porova juha s krompirjem, odlična za majhne in velike. Pogrela vas bo in razveselila, primerna je za glavno jed ali le kot del kosila. Predlagam pa vam recept za pečeno varianto porove jedi - porov narastek, seveda ob skledi solate.

Porov narastek

Sestavine:

- 2 porova stebla

- 1 kg krompirja

- 1 čebulo

- 2 stroka česna

- 100 g sira

- 4 žlice masla

- 150 g kisle smetane

- 130 g sladke smetane

- 2 jajca

- sol, poper, muškatni orešček

Priprava:

Krompir olupite, operite in kuhajte v slani vodi približno 15 minut. Nato ga dobro odcedite in narežite na rezine. Por dobro operite in narežite. Čebulo olupite in sesekljajte, česen olupite in strite.

V ponvi segrejte maslo in na njem prepražite por, čebulo in česen. Prilijte malo vode in dušite 5 minut.

Preliv pripravite tako, da zmešate kislo in sladko smetano, nato dodajte jajci. Solite, popoprate in dodajte muškatni orešček.

V namaščen pekač izmenično polagajte plast narezanega krompirja in plast pora. Med vsako plast dodajte še malo naribanega sira, soli, popra in muškatnega oreščka. Na vrh narastka položite koščke masla in nariban sir. Prelijte s prelivom.

Pekač prekrijte z alu folijo in narastek pecite 25 minut na 180° C, nato folijo odstranite in pecite še 10 minut.

Dober tek!