Ko sem se preselila na vas, pod danes drage Gorjance in so me prvič obiskali sorodniki in prijatelji, jih je med drugim navdušilo tudi to, da nam je kostanj padal na našo stavbno parcelo, pod jedilniško okno. Tega pa nima vsak, mar ne? Vsa ta leta so nam mnogi zgodnji jesenski dnevi prijetnejši zaradi nabiranja, priprave in skupnega uživanja kostanjevih plodov nad vasjo.

Pravi kostanj (Castanea sativa) iz družine bukovk je drevo, ki je dobilo ime po grški besedi – »kastanon«. Kot pradomovina pravega kostanja se šteje Mala Azija, od tam so ga prinesli stari Rimljani. Danes je razširjen v velikem delu Evrope, na Krimu, Kavkazu, v severni Afriki in v Sredozemlju. Ne raste vsepovsod, uspeva le tam, kjer so tla kisla, tudi vlage ne mara. Kostanjeva drevesa so pomembna čebelja paša v juniju in v začetku julija, kostanjev med je cenjeno živilo in zdravilo.

Pravi kostanj, tudi domači kostanj, je značilno oblikovano drevo, ki zraste od 20 do 25 m pa vse do 35 m visoko. Krošnja je široka in okrogla. Na skorji se po 20. letu pojavijo sivo rjavi spiralasti pasovi okoli debla. Listi so veliki, podolgovati in suličasti, listni rob je grobo bodičasto nazobčan. Glavna in stranske žile izstopajo iz listne ploskve. Moški in ženski cvetovi so v skupnem socvetju. Moški cvetovi so združeni v pokončne mačice, ženski cvetovi so združeni v skupine po 1 do 3 na bazi moških cvetov. Plodovi, kostanji, so oreški, oviti s temnorjavim ovojem, skupaj so najbolj pogosto 3, redko 2 ali 1. Skriti so v kožnati krogli in bodičastem ovoju, ki se ob zrelosti razpre.

Energijska in hranilna vrednost kostanja

Energijska vrednost kostanjevih plodov znaša okoli 820 kJ (200 kcal) na 100 gramov olupljenih plodov. V 100 gramih plodov je okoli 44 gramov ogljikovih hidratov (večina škroba, 11 gramov sladkorja saharoza), 1,3 grama maščob in 1,6 grama beljakovin, malo čreslovin, ostalo je voda. Bogat je z nekaterimi vitamini: C, B1, B3, B6 in B9 ter mineraloma: fosfor in magnezij. Kostanj torej ne vsebuje glutena in tudi ne holesterola.

Ker je v kostanju veliko škroba in sladkorja, ga ne priporočam sladkornim bolnikom. Prav tako tistim, ki bi radi shujšali ali imajo slabo in občutljivo prebavo, ker rad napenja. Zato vam priporočam, da ga kuhate s kumino, ki preprečuje napenjanje. Kostanj zaradi čreslovin tudi rahlo zapira, zato kostanjeve plodove uživajte zmernih količinah.

Kostanj pa je zelo primerno živilo za prebolevnike, otroke in mladostnike, ker so jedi iz njega nasitne in kalorične.

Kostanjev čaj

Listi pravega kostanja se že stoletja uporabljajo za rahljanje sluzi pri raznih dihalnih boleznih. Pripravite ga tako, da čajno žličko ali dve zdrobljenih listov prelijete s skodelico hladne vode, nato segrejete in kuhate do pet minut. Pijete lahko od 2 do 3 skodelice tega čaja na dan, dokler se vam zdravstveno stanje ne izboljša.

Kostanj v kulinariki

Okus kostanja je sladkast in moknat. Kostanj lahko uporabite kot prilogo namesto krompirja, z njim lahko nadevate perutnino, ki jo boste spekli. Strinjali se boste, da so najboljši kostanji tisti, ki so spečeni na odprtem ognju, postreženi ob dobri pijači, (mogoče moštu?) in seveda v dobri družbi.

Pa tudi kuhan kostanj se odlično prileže, kot posladek ali kot samostojni obrok. Le zunanji ovoj je potrebno predhodno odstraniti, kar je po mnenju nekaterih preveč zamudno opravilo. Vseeno vam svetujem, da to le naredite, saj je uživanje kuhanega kostanja iz temnega ovoja precej manj prijetno in slastno, kakor če morate odstraniti le notranji ovoj svetlo rjave barve in okusen zalogajček se vam že topi v ustih. Ali pa pripravite kostanjev pire.

Lahko pa kuhan kostanj zamrznete in kasneje uporabite za pripravo različnih sladic - rulad, krem, tort…

Na področjih, kjer raste veliko kostanja, ali pa ga gojijo, kostanjeve plodove sušijo, nato jih zmeljejo, da dobijo kostanjevo moko. Iz nje pečejo kruh, palačinke, potice, kuhajo žgance, omake in juhe.