Upajmo, da se hladno in vetrovno vreme, ki nas je spremljalo skoraj ves april, že v začetku maja izboljša. Saj mnogi vrtičkarji/vrtnarji/kmetje komaj čakajo, da na vrtove sadijo tudi plodovke in druge rastline, ki ne prenesejo nizkih temperatur. Čeprav previdnost pri (pre)zgodnjem sajenju ni odveč, vam v tem pisanju svetujem nekaj ustreznih mešanih kultur z njimi. Kombinacija dveh vrst zelenjave ali kombinacija zelišč in zelenjave vam omogoči boljšo izrabo prostora na posamezni gredici in medsebojno podporo kot je odvračanje škodljivcev in preprečevanje rastlinskih bolezni. Možna je tudi nadaljnja uporaba vrtnih kombinacij v kulinariki, npr. paradižnik in bazilika v vaši skledi solate ali omaki.

Paradižnik, rajski sadež, je priljubljena zelenjava Slovencev in tudi naše družine. Na glede na to, ali vzgajate lastne sadike, ali boste sadike kupili, poskrbite, da boste sadili takrat, ko je možnost pozebe že mimo. Svetujem postopnost saditve posameznih sort, da boste gotovo imeli pridelek vso poletje do jeseni. In katere rastline lahko posadite in posejete v okolici? Vsekakor solato, ki je kultura, ki bo hitro dala pridelek, pozno poleti ali jeseni pa motovilec. Obe bosta s svojo rastjo v spodnjem delu gredice delovali kot učinkovita zastirka.

Zelišča, ki se tudi lepo podajo v paradižnikovo bližino, so peteršilj, bazilika, kamilica, ognjič in tudi žametnica. Sadike paradižnika sadite vsaj 60 cm narazen, 80 cm med vrstami. V naslednji vrsti naredite zamik, da bodo vse sadike lepo osončene in da bo zračnost večja. Lahko pa posadite pod paradižnik manj drugih sadik, a takrat obvezno natrosite zastirko iz slame ali suhe krme.

Sama že vrsto let na sosednji gredici, zraven paradižnika, sadim papriko. Ko sem se izprašala zakaj, sem ugotovila, da iz treh razlogov. Prvi je ta, da imamo obe kulturi, ki sta »zelo žejni«, v bližini poleti, ko v sušnem obdobju zalivamo. Naslednji razlog je, da obe gredici načrtujem tako, da je spredaj gredica s papriko, (nižja kultura) in za njo gredica s paradižnikom, (višja kultura), gledano na dnevno potovanje sonca. S tem je osončenost obeh optimalna. In tretji razlog je še bolj praktične narave; ko grem na vrt po svež paradižnik in papriko za solato, ju imam blizu, kar pospeši pripravo jedi.

Papriko sadim po dve sadiki skupaj, lahko pa jo sadite tudi samostojno, v vrsti, a 40 cm narazen. Lahko pa že prej načrtujete gredico za papriko in nanjo v marcu sejete redkvice v vrste, med nje v maju sadite paprike in imate tako obe ob kulturi, ki se podpirata, na isti gredici. Prav tako se bo odlično počutila s solato ali s blitvo ali s špinačo. Pa na zastirko ne pozabite.

Tudi kumare so priljubljena letna zelenjava. Spomladi posejte semena neposredno v zemljo. Razmik med sadikami naj bo 1m, da se bodo lahko razraščale. Lahko se plazijo ali pa vzpenjajo. Sadite jih v bližino čebule ali nizkega fižola. Zelišča, primerna za rast ob kumarah so bazilika, koriander in koper.

In če vam je ostalo še kaj prostora med gredicami, ali ob robu vrta ali njive, posejte ali posadite bučke ali jedilne buče, vsaj 80 cm narazen. Lahko ob fižolu preklarju ali čebuli. Ali ob kompostnem kupu ali na brežini, da se imajo kam raztezati. Lahko pa jih tudi dvignete na mrežo ali vežete ob palici.

Prepričana sem, da boste s skrbno nego pridelali veliko plodov paradižnika, paprike, kumar, bučk in buč. Za solate, juhe, priloge in tudi za ozimnico.