Zlata maša v Adlešičih

2. julija je bilo v Adlešičih zelo slovesno. Zlato mašo – petdeset let duhovniškega posvečenja je praznoval upokojeni župnik Vinko Guna. Od ustanovitve fare v daljnem letu 1789 do danes se je v Adlešičih zvrstilo devetnajst duhovnikov. Gospod Guna je dvajseti in prvi, ki je za čas svojega bivanja praznoval tak častitljivi jubilej v Adlešičih. Pred skoraj petdesetimi leti je tak jubilej praznoval Ivan Štrus, ki pa takrat ni več služboval v Adlešiški fari, a so mu hvaležni farani pripravili slovesnost in ga povabili medse.

Vinko Guna se je rodil 21. novembra 1947 kot četrti od skupno osmi otrok v družini učitelja Vinka (doma iz Zagorja ob Savi) in gospodinje Marije (rojene Sajovic iz Motnika). Vinko se je rodil v Karlovici, župnija Velike Lašče, kjer je pričel osnovnošolsko izobraževanje in ga nadaljeval v Laščah in Mengšu. Pod vplivom zelo razgledanega mengeškega župnika se je odločil za Srednjo versko šolo v Vipavi, imenovano tudi malo semenišče, današnjo Škofijsko gimnazijo Vipava. Povsem logično se mu je zdelo nadaljevati študij na Teološki fakulteti v Ljubljani. V tistih časih je bila izključena iz ljubljanske Univerze in ni bila priznana kot fakulteta. Torej tudi semeniščniki niso imeli statusa študenta, zato je moral Vinko sredi študija odslužiti še vojaški rok. Sam pravi, da jo je glede na takratno stanje kar dobro odnesel. Sicer so ga kolegi vojaki zaradi njegove odločitve nenehno zbadali, a sporom se je izognil s humorjem. Vojaščino je služil v Bosni, in to ravno v času, ko so snemali vojni spektakel »Bitka na Neretvi«. In več mesecev je Vinko kot statist sodeloval pri nastajanju filma.

Vinko Guna je bil posvečen v duhovnika 29. junija 1973, novo mašo pa je pel v Mengšu. Nato je služboval kot kaplan v Tržiču in Ribnici ter kot župnik sočasno v farah, Jagnjenica in Svibno v Zasavju. Ko je bil leta 1990 premeščen v Adlešiče, je dobil v upravljanje tudi faro Preloka.

Nekateri Mengšani so bili začudeni, da se je Vinko odločil prav za duhovniški poklic, a njegovi sorojenci povedo, da mu je šlo zelo na roke to, da je ves čas služboval v podeželskem okolju in vseskozi po malem tudi kmetoval. V posameznih obdobjih se je celo zdelo, da bo gospod Vinko največji kmet v Adlešičih. Vseskozi pa kot ljubitelj narave in živali goji tudi hobije: vrtnarjenje, kinologijo, rejo malih in večjih živali, ribičijo, gobarstvo, polharijo in še kaj.

Med nami, Adlešičani in Preločani na naše veliko veselje ostaja tudi po upokojitvi in še naprej z enako zagnanostjo opravlja službo ter neguje svoje hobije. Z zelo dobrim občutkom za delo z ljudmi pa uspešno združuje tako vernike kot laike v našem podeželskem okolju. In vsi ti, ter sorodniki in farani predhodnih far kjer je služboval so se v velikem številu udeležili slovesne maše in/ali druženja po njej.

Spoštovani zlatomašnik gospod župnik Vinko Guna!

Veseli in ponosni smo, da ste med nami.

Zahvaljujemo se Vam za ves trud in vse dobro, kar ste in boste še storili za nas.