Že mesce nazej sm dobu povabilo, nej pridem v Nemčijo na obisk. Točneje v Leipzig, to je vzhodna Nemčija, za une ki ne znate, bifši DDR. Leipzig je dobu ime po lipi, po drevesu. Po lužiškosrbsko se reče Lipsk, pol so to Švabe po svoje izpeljali v Leipzig. Nej jim bo.

˝Ti smo pridi, ne sekirej se, maš za spat, za jest, pridi za kulko cajta češ˝. I fsako leto je nekej zmanjkalo, da bi se odpravu. A letos sm si reku, zdej pa dost. Mam šanso vidit sveta i to za male pare, kak bi se reklo. Lepo sm si zrihtau fraj, dal ruzak na rame i pravac dežela Nemih. Za 10 danof - taman cajta za fse. Na Brniku se fsedeš na avijon i za uro dvajset si v Berlinu. Da, v Berlinu. Če bi se fseu v Ljubljani na vlak, bi bil f treh urah v Metliki, tak da dan dns si v enem danu i god na svetu češ, edino za v Beli krajino si moreš vzet cajt. Razn če maš srečo, pa te kdo pošlepa do tu dol, če je glih z avtom v Ljubljani, makar preko prevozof na intrnetu za 5 evrof. Pravijo, da so ble Slovenske železnice f finančni krizi. A nimajo konkurence. Kak so pol lahko f krizi? To koda bi mel samo ja edini gostilno v Metliki, brez konkurence, a posloval bi v minusu. KO JE TU LUD?

V Berlin se odmah vidi, da si na severu. Deževno, sivo, vetrovno. Al nč zato. Ko si neki prvič, te nč ne moti, ki ti je itak fse novo, zanimivo. Ja sm mel že v mislih, kak bo treba zdej nekak najhitreje i najceneje v Lipsik, ko smo zagledal pred sabo znano faco. Presenečenje. Majstrca si je vzela dopust i pršla v Berlin. Stisnli smo se, pogledli i odmah je blo obodvem jasno - Lipsk bo počakal, dns je Berlin naš. Tak je i blo. Prvo smo šli pogledat znamenitosti, ki če bi šli prvo na pivo, fprašanje… Dok smo čakali na tramvaj smo zagledali hrvaško trgovinico. Notr, koda si v Žakanju. Kupli smo par ˝namirnica˝ i adijo - pogovor je po pričakovanjih potekal v dalmatinsko-vivodinskem narečju.

Mogli smo i f centr na Aleksanderplatz. Ki fsak turist, ki pride bilo kam, gre f centr, tak to je. Meni osebno jako hladn, monoton centr. Same izložbe, samo potrošništvo. Za moje pojme se po toplini Aleksanderplatz skrije pred Tromostovjem. Ljubljana je biser, ampak po fešti se ne more primerjat z Berlinom, evropsko prestolnico fešte. Pa še cene so niske. Ne za Metličane, nego evropsko gledano. Pet minut se sprehajaš i vidiš, da te izložbe nimajo duše. ˝Ajmo mi na un velik stolp, ki stoji zdravn.˝ Pršli smo gor, nardili dva kroga i zagledali šank. Piješ pivo i gledaš velemesto, kobok.

Tak se je začela naša turneja po vzhodni Nemčiji. Za pivico se je skus našu cajt med ogledih znamenitosti. Samo problem je, ki je teško najt kafiče, pofsut same gostilne s hrano. A ni to-to. ¨Mi bi bar˝. Našetali smo se bogami: ˝Švabe neki pivopifci gore-dole, a nč od nč.˝ Prnas kam god se obrneš vidiš Laško al pa Union tablo. A gor same izložbe. Užas. Po stari metliški šegi smo f prvi kafani spili rundo preveč i to nas je kasneje jako drago koštalo. Zamudili smo avtobus do Lipsika za dobrih deset minut, naslednji je vozu šele vjutro. ˝Nč, en vlak gre ob 4 vjutro, bomo počakali.˝ Po pestrem danu je blo kr mučno čakat. ˝I evo vlakaaaa.˝ Mi gor i sredi poti je pršla ženska za karte. ˝Dobr dan, karte prosim˝. Po nemško, seveda. ˝Dobr dan, nimamo jih, kupli bi jih radi˝. Po angleško seveda. ˝60 ojrof˝ pravi ženska. Mene je kap, al sm si mislu: ˝Ajde, Berlin - Lipsk vozi vlak eno uro, naj jim bo˝. Ja da bi plačal i evo šamara. ˝60 ojrof na osebo˝ pravi ona. I tak smo skužli, da smo na unem najhitrejem vlaku. Nč, denarnco vn iz žepa i plačat, kaj češ. Sej pol sm se tolažu s tem, da na potovanjh moreš i malo govna pojest, drugač ne velja.

Zat je v Lipsku pojstla fsela ko budali šamar. Meli smo še devet danof odkrivanja vzhodne Nemčije pred sabo. Ja sm si hteu kupit tednsko karto za tramvaj, al nimajo. Obstaja samo dnevna i mesečna. Dnevna je 7,60 evra a. ˝Ahaa, moš mislit˝, da sm jim dal za vožnjico, dve, tri fsak dan osm evrof. Nema, švercal sm se. I noben me ni nigdr ni nč fprašau. To mi je bla odškodnina za večstoletni kulturni genocid hahaha. Primitivno, primitivno. Res sm se fteu pošteno vozit, al gdo jim je krif, če nimajo tedenske karte.

F tem tednu smo obiskali še Rieso, Dresden i Chemnitz. Nejlepši je Dresden. Ampak Metlika i Slovenija so raj za fse njih. Lepo je vidit sveta, še lepše se je vrnit izpod Triglava i Gorjancof. Kak popeva Zabranjeno pušenje: ˝Neću, da budem Švaba